horoskop 43 Dobra karma

Slavna igralka kriva za smrt svoje polsestre?

horoskop_napoved_astrologija Svet24.si

Horoskop za soboto, 29. februarja

marjan sarec pl2 Reporter.si

Strah pred volitvami in izgubo položajev je pač ...

vrtec, otroci Svet24.si

Vrtci pokajo po šivih, starši pa obupano ...

vojaki Necenzurirano

Vaš sin ni pravi "dec"? Pošljite ga v vojsko!

Isaac Palma in žena Patricija Njena.si

Žena Isaaca Palme mu je namenila te lepe besede

sanjski-moški Njena.si

Goran izbral Ivo, po snemanju sledil šok

Ljudje

Na poti sem se izgubila

Šansonjerka Vita Mavrič je po treh letih, kolikor jih je minilo od izida prejšnjega z naslovom Sprehod, izdala nov album. Nokturno žlahtnih duš bo že ta četrtek prvič predstavila tudi na istoimenskem koncertu v Cankarjevemu domu. Bil je razprodan, še preden so ga sploh začeli oglaševati, kar priča, da ima zvesto publiko, ki vedno znova nestrpno čaka, s čim jo bo presenetila. Ker Vita namreč preseneča. Kljub prepoznavnima interpretaciji in vokalu vedno ustvarja zaokrožene projekte, ki imajo vsakič novo sporočilo. Ni pa presenetljiva samo kot umetnica, ki je za svojo delo dobila že več prestižnih nagrad, temveč tudi kot osebnost.


Kaj je za vas žlahtno? Novi album in koncerte ste namreč naslovili Nokturno žlahtnih duš.

Žlahtno je vse, kar je ustvarjalno presežno ali pa ni do konca opisljivo, kot je na primer ljubezen v vseh svojih oblikah. Prav o tem pojem in pripovedujem na tem koncertu.

Zgolj z objavo na Facebooku ste prvi koncert razprodali in morali iskati nove datume. Za vas, ki ste vedno trepetali, kako bo s prodajo, je to gotovo lepa potrditev, da vaše delo ni bilo zaman, kajne?

Trepetam od nekdaj in tako bo ostalo. Ne zato, ker bi me skrbela prazna dvorana, temveč je z leti moja odgovornost do publike zrasla v višave. Namesto da bi mi bilo vse lažje iti na oder, mi je vse težje.

Kako je to mogoče?

Preganja me občutek, da nimam več časa, da si ne morem več dopuščati napak, ker nimam več dovolj let na razpolago, da bi se na napakah učila, jih popravljala. Trapasto, vem. Ne znam razložiti te preganjavice. Vse me skrbi, in to neprestano. Koncert bo premierno izveden v okviru programa Cankarjevega doma, ki ga čutim kot svoj drugi dom. Njihova publika je pretežno tudi moja, saj sta v Klubu delovala moj Cafè teater in festival La vie en rose, ki je leta in leta polnil Gallusovo dvorano. Konec koncev pa sem na sceni že 32 let. V toliko letih se ustvari tudi lastna, trajna publika. 

V zadnjih letih ste se precej umaknili v ozadje, zaprli ste Cafè Teater, končali La vie en rose … Je bil to za vas poraz ali je šlo le za nov začetek?

Ne bi rekla, da sem bila kdaj zares zelo v ospredju. Morda, ko sem bila še rosno mlada? Ukinitev Cafè teatra in festivala La vie en rose je bila premišljena poteza, za katero se nisem odločila čez noč. In poudarjam, da mi ni bilo niti najmanj lahko sprejeti to odločitev. Po festivalu La vie en rose sem bila v resnici precej potrta. Čeprav sem ukinitev načrtovala, je trajalo, da sem zbrala pogum za nov začetek. Saj veste, pri sebi je treba začeti, a to je vselej najtežje. Razum govori eno, čustva povsem drugo … Danes pa sem ponosna, da smo se umaknili tako elegantno, na vrhuncu in vsekakor pravočasno. To je bila zrela odločitev.

Kakšne pa so bile njene posledice?

Prinesla je nov začetek zame, in tega sem si želela. Močno sem pogrešala sebe. Biti dvajset let vpet v produkcijske mline, razpise, izvedbo, redni tedenski program, organizacijo, koncepte, denar, tiskovine, menedžment, in vse to s skromnimi lastnimi sredstvi ter drobižem z razpisov, če smo bili na njih sploh uspešni – veste, to je križev pot! Publika si ne predstavlja, kakšen proces je za vsem, pa naj gre za predstavo, koncert ali festival. Hkrati smo za vse to skrbeli le trije in občasno še pridruženi honorarni sodelavci. Nič nam ni bilo podarjenega in nič ni bilo samoumevno. Utrudila sem se, družina me je pogrešala. 

Je bil tak tempo tudi za vas osebno že prenaporen?

Seveda. Sebe sem na tej poti nekje izgubila in me je začelo dušiti. Popolnoma sem pregorela, zbolela, nisem si bila več podobna. Zadnji hip sem se ustavila. 

Več v reviji Zarja Jana št. 6, 11. 2. 2020