kartoskop Dobra karma

Dannyjev kartoskop od 21. do 26. oktobra: teden ...

Nuša Lesar Svet24.si

Nušo Lesar oglobili policisti, preverite zakaj

uefa ceferin Reporter.si

Čeferin vznemirjen: poskušajo mu speljati ...

otroci DSO preddvor Svet24.si

Pretep med starostniki: »Vse jim uhaja izpod ...

tomaž-gantar Necenzurirano

Na ministrstvu za zdravje frči perje

Neyleen Ashley Odkrito.si

Preveč seksi za Tik-Tok

sanjski-moški-hrvaške Njena.si

Sanjska Nuša posneta med raztegovanjem v hlevu

Ljudje

Z vsemi fanti Cavazza se imamo radi

Drobne in manj drobne dogodke iz svojega zasebnega in poklicnega življenja je znala spremeniti v javni razmislek. Zgodbe so nastajale naključno. Brez sile. Najprej kot kolumne v Primorskih novicah. Založba Sanje je Ksenijine Kažipote uglasbila v Sonatini o odnosih in kulturi srca. Vse zapisano izhaja iz njenih okušanj. Piše o svetu, kot ga vidi, kot jo zmoti, kot bi si želela, da bi bil, pa ni. O odnosih, kot jih živimo, pa nas praznijo, ker smo prestrašeni. Ona pa ni, srce je odprla in se odkrito jezi, v zadnjem času še posebej naglas nad zdravniškim sistemom. »Niso krivi ljudje, kriv je sistem,« je med drugim povedala tretji dan slovenskega knjižnega sejma, ko se je uradno rodila tudi njena knjiga. Obisk ob rojstvu je bil pričakovano velik. Na odru pa je, nekdanja šefinja protokola in ljubiteljica glasbe, imela močno zaslombo v ansamblu, sestavljenem iz treh generacij rodbine Cavazza.

Avtor:

Urška Krišelj-Grubar

Značke:

Oder. Na dan rojstva nove knjige. Opazovala sem jo na odru kluba Cankarjevega doma. Žensko, katere knjigo sem pred tem prebrala in njene besede vzljubila. Kot da ni želela pozornosti, ki si jo je vsekakor zaslužila, in kot da je oči publike namenoma preusmerjala drugam. »Ne oklepajte se pravil kot pijanec plota. S pravili je treba ravnati po zdravi (ja, kmečki) pameti. In jih znati upogibati ter zvijati gor in dol, levo-desno, in oblikovati po potrebi kot Barbapapino telo.« Močan ansambel je imela ob sebi, na katerega se je bilo moč nasloniti. In se je. Najprej na moža Borisa Cavazzo.

Imate kaj drobiža? Te dni po družbenih omrežjih kroži zgodba Zvoneta Šeruge, ki se nekje v Indiji sprašuje, ali naj da rupije mamici z dojenčkom v naročju ali ne. Pa se odloči, da ji jih ne da, ker ona z nekaj rupijami ni zadovoljna, želi si, da ji Zvone kupi mleko v prahu za otroka, ki ga bo potem prodala trgovcu nazaj za polovično ceno. Zvone ni padel na finto. »Nekje je meja, po kateri me tudi najbolj žalostne zgodbe ne ganejo več. Ta meja se imenuje spoštovanje. Jaz tebe, ti mene. Ne glede na predal, v katerem živiš. In ne glede na trenutek, v katerem živiš,« je napisala Benedettijeva v svoji knjigi ob izkušnji s klošarjem na slovenski ulici. Jo je prosil za evro in mu ga je dala, pa z njim ni bil zadovoljen. Nahrulil jo je, zasul z žaljivkami, zapisanimi v knjigi, na odru jih je doživeto odigral igralec Boris Cavazza: »Pa pi... ti materna, kaj mi bo en evro, baba zmešana!« Ksenija psovke piše s pikicami, Boris jih izreče. Drami z dramo, ki se je res zgodila. Zavpije kot klošar, najbrž še glasneje: »Pras..., pejdi v k...ac!! Zgini.« Dvorana je v pričakovanju, kaj bo sledilo. Pogledam k avtorici, ki moža gleda v podobni pozi, kot je zabeležena na naslovnici knjige, z brado prislonjena na desno roko, na zapestju katere ima tetovažo. Tega klošarja sreča večkrat. Ko jo spet prosi, mu zaradi nesramnosti ne podari več evra in mu to tudi pove. Približa se ji, postavi obraz ob njenega, da začuti njegovo sapo, slikovito piše, ko začne kričati vanjo.« »Ubil te bom, ubil!! Glavo ti bom odsekal, pras..., glavo!!!« Dvorana zajema sapo. (Ko mine mesec dni in ta isti klošar spet prosi za žemljico, ga gospa nekaj časa opazuje, razmišlja, se spomni vsega, kar je klošar seveda pozabil, in si ne more pomagati. Odnese mu nekaj drobiža. A to ni zapisano v knjigi, ker se je zgodilo pozneje.)

Kdaj  je primeren čas za zaobljube? Zdaj. Knjiga je kažipot za mnoge življenjske situacije. Ker smo ravno ob izteku leta, ko je čas za letni obračun, nam avtorica podeli možen »grozd zaobljub« iz njenih »njiv in gozdov spoznanj ter znanja«. Veliko jih je naštela, izbrala bom samo nekatere po naključnem vrstnem redu, druge boste že sami prebrali, če vas bo zanimalo. »Ne bom se pogovarjala po mobilnem telefonu, ko bom v družbi, razen ko bo res nujno. In, ja, naučila se bom presoditi, kaj je res nujno. Nikogar ne bom opravljala. Ko bom želela komu kaj podariti, iskanje primernega darila ne bo samo nujen opravek. Naredila bom domačo nalogo in razmislila, česa bi se obdarovanec razveselil. Ljudem ne bom težila z neumnostmi. A ja, in najprej se bom naučila presoditi, katere so te neumnosti. Začela bom ločevati odpadke. In ne bom več kupovala plastičnih vrečk. Za vsaj tretjino bom zmanjšala visenje na fejsu, tviterju, snepčetu in ostalih družbenih omrežjih. Vsak dan bom komu namenila vsaj en iskren kompliment.« Komplimentov iz številnih ust, namenjenih Benedettijevi, je bilo tisti večer veliko, dokončno pa se nas je dotaknilo, ko je mikrofon vzel v svoje roke še nekdo iz družine Cavazza.  

Vazz. Tretja generacija rodbine Cavazza. Mlajši sin igralca Sebastjana, ki ima dva sina, Marka in starejšega Luko. Ksenija pravi, da se z vsemi fanti dobro znajde. »Ja, z vsemi fanti Cavazza se imamo radi, Luka zdaj vestno obiskuje mojo akademijo za poslovni protokol, on hodi po drugačni poti in je tudi nekaj posebnega. Radi se družimo, večkrat imamo živahne skupne družinske obede in srečanja.« 

Več v reviji Zarja Jana št. 50, 10. 12. 2019