neda ukraden Svet24.si

Rekli so ji, da je prestara za glasbene odre, ...

025mv Gotar Dobra karma

»Podrla sva tabu starejša ženska – mlajši moški«

grizenje nohtov, okužba Svet24.si

FOTO: Zaradi grde razvade staknil okužbo in ...

kornavirus, testiranje, pacient Svet24.si

Prvi sum koronavirusa pri naših severnih sosedih,...

fantasy-4655368_1920 Dobra karma

Tarot napoved: ne vztrajajte v nečem, kar vam ...

Oriana Girotto Njena.si

Sin z mamico Oriano ne govori slovensko

mijo Njena.si

Mijo presenetil: Seks v šovu Sanjski moški?!

Ljudje

11 kandidatk za Slovenko leta

Spet je tisti čas v letu in, da, tudi ime akcije, ki ste ga bili navajeni lepo število let, je spet nazaj. A to niti ni najpomembnejše: spet so z nami zgodbe žensk, za katere besede občudovanja preprosto niso dovolj.

Najprej priznanje: prejeli smo nekaj zares odličnih predlogov, a se na koncu niso prebili med omejeno število kandidatk, saj je večer, ko razglasimo zmagovalko, preprosto prekratek. Zato bomo imenom, ki si zares zaslužijo pozornost, to namenili mimo naše akcije. Tako, kot to sicer počnemo v reviji: obiskujemo, dajemo besedo in predstavljamo ljudi, ki si to zaslužijo. Noben vaš predlog torej ni bil zaman in ne bo ostal v predalu.
 
In zdaj k letošnji enajsterici. Skoraj nemogoče se je zdelo odreči se imenom, ki so vsa po vrsti izjemne osebnosti z odmevnimi dosežki. Na koncu se je bilo treba odločiti. Pri tem nam vsakič pomagajo trije krogi glasovanja v uredništvu. Izmed vsaj stotnije predlogov ostanejo na rešetu imena, ki jih skušamo sestaviti tudi po področjih. Letos so to športnica, ki se ji čudi ves svet, prijazna duša, ki ti pomaga, kadar je najhuje, železni steber narodove pismenosti in kulture, zdravnica, katere dan ima očitno 40 ur, znanstvenica, ki se je odrekla prestižnemu vabilu in doma sestavi še kakšno omaro, pa nekdanja poslovna direktorica, ki se je nadvse veselila upokojitve, zdaj pa rešuje neznosno životarjenje starostnikov. Nadalje novinarka, ki nas je šokirala z dokumentarcem o največjem ropu v zgodovini Slovenije, ženska z izjemnim pogumom in veseljem do življenja, ki pleza s presajenimi pljuči, odlična književnica in duhovna učiteljica, pa mlada skladateljica, za katere dela se čaka v vrsti, nazadnje pa pisateljica, ki je Slovenijo pritegnila k branju. Če to ni družba za poklon in ponos! 

Zdaj ste na vrsti vi – od tod naprej je vse v vaših rokah! Vse do vključno božične številke bomo namenjali naš prostor izjemnim osebnostim, predstavljali njihove misli in dosežke, da se boste lažje odločili, vi pa zanje glasujte z izpolnjenim kuponom spodaj (s katerim si lahko v žrebanju prislužite tudi nagrado) ali pa na naši spletni strani.

Zmagovalko bomo razglasili v prvih dneh prihajajočega leta na slovesnem večeru v ljubljanski Operi. Naj se izbiranje Slovenke leta 2019 začne!

Janja Garnbret

je plezanje spet naredila za slovenski nacionalni šport. Komaj dvajsetletna športna plezalka se je avgusta letos, po sanjski balvanski sezoni, v japonskem Hačiodžiju v zgodovino zapisala kot prva, ki je na enem svetovnem prvenstvu (v športnem plezanju) osvojila kar tri naslove svetovne prvakinje v treh disciplinah – v balvanih, težavnosti in kombinaciji. A v resnici je bil ta dosežek le vrh serije njenih izjemno uspešnih tekmovalnih let. Po vseh letih še vedno pleza in tekmuje z užitkom, kar je, kot pravi sama, en del skrivnosti za vse uspehe, ki jih dosega. Najbolj posebne bodo gotovo olimpijske igre prihodnje leto, kjer je favoritka za medaljo. Poleg tekmovanj pa namerava osvojiti vrhove večine najtežjih skalnih smeri na našem planetu. Po Tini Maze je Janja torej še ena Korošica, ki bo krojila svetovni športni vrh.

Duša Hlade Zore

je upokojena zdravnica, dolgoletna predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo in ena od trinajstih slovenskih varuhov pacientovih pravic, ki se vedno postavi na stran pacienta. V zdravstvenem sistemu, ki zna biti hudo neprijeten do ljudi, je razumevajoč otoček pomoči in tolažbe za bolnike ter njihove svojce, ki so usodno trčili s posameznikom ali ustanovo. Zares vredna svojega imena, Duša z veliko začetnico. Kadar posluša, zares sliši. Stvari skuša urejati mehko in neformalno, s pogovorom, in prav neverjetno je, koliko s tem doseže. Na voljo nima nobenih ukrepov, s katerimi bi kogarkoli k čemurkoli prisilila, zato je toliko več odvisno od človeških kvalitet in pogajalskih spretnosti. To ni služba, temveč poslanstvo, za katerega žrtvuje precej več kot dvanajst ur na teden, kolikor ji odmerja država. Za to nikoli ne bo dobila medalje. Ne bodo ji postavili spomenika. Sveta ne rešuje z grandioznimi gestami, temveč po kapljicah, po enega pacienta naenkrat.

Tilka Jamnik

je specialistka za knjižno vzgojo otrok do devetega leta, magistra bibliotekarstva, soavtorica beril in priročnikov za poučevanje književnosti, spodbujevalka družinskega branja in zagovornica predšolske bralne značke. Zraven je povsod, kjer se bere glasno, z ljubeznijo in s strastjo, najsi bo cicibanom v vrtcu ali starejšim v domovih. Zraven je pri bralni znački, zlati hruški, knjižnih festivalih, bralnih društvih ..., skoraj noben dogodek, ki povezuje področje branja in pismenosti, ne mine brez njene pomoči in znanja. Prepričana je, da branje poglablja čustvene vezi med otroki in odraslimi, ki jim berejo. Glasno branje je dajanje ljubezni – saj si za nekoga, ki ga imamo radi, vzamemo čas in z njim delimo lepoto besede. Tilka starše nagovarja, naj otroke vodijo na pravljične urice, lutkovne predstave, obiščejo knjižnico, jim podarijo knjigo. Nikoli ni prezgodaj, da otroku začnemo brati, pravi.

Ninna Kozorog

je zdravnica in humanitarka ali morda humanitarka in zdravnica. Oboje obilno prepleteno z empatijo in ljubeznijo do ljudi. Pa s smislom za praktično in s trmo. Ob tistih zlatih kodrih in nedolžnem nasmehu se je vprašanje v nekem intervjuju, ali je sploh kdaj »šarf«, morda zdelo logično, a je bilo v resnici nepotrebno. Vedno, je odvrnila – sicer ne bi bila tu, kjer sem. Česar ni rekla, pa je treba nujno povedati, je to, da tudi mnogih drugih ljudi ne bi bilo tam, kjer so zdaj, če jim ne bi pomagali Ninna in njeni kolegi. Društvo Humanitarček in portal Dobrodelko pomagata brezdomcem, ostarelim, vsem, ki se izgubljajo v ugankah življenja, ki jih ne zmorejo sami rešiti. In tole je zelo pomembno, Ninna in njeni ne pomagajo z denarjem, na pomoč priskočijo natanko s tistim, kar ljudje potrebujejo, naj bodo to nasvet pri izpolnjevanju obrazcev, tople nogavice ali pa drva za star štedilnik. In to naredijo s potrpežljivostjo, lepo besedo in nasmehom. A zares najpomembnejše je tole: Ninna vedno, vedno poskrbi, da ljudje ohranijo svoje dostojanstvo.

Dr. Andreja Kutnar

je mizarka in znanstvenica, izredna profesorica, nosilka področja znanost o lesu na Oddelku za aplikativno naravoslovje Univerze na Primorskem ter direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, enega najpomembnejših projektov za razvojni preboj lesne industrije v slovenskem in mednarodnem prostoru. Po študiju lesarstva se je na podoktorsko izobraževanje odpravila na ameriško univerzo, kjer so jo nato želeli obdržati, vendar se je odločila vrniti v Slovenijo. Skupaj s 57 zaposlenimi na raziskovalnem inštitutu, za katerega je od Slovenije in EU pridobila 45 milijonov evrov, uresničuje strateški cilj: omogočiti Sloveniji, da se na področju trajnostnega gradbeništva povzpne na vodilno mesto v Evropi. Prejemnica Zoisovega priznanja si z raziskavami in inovacijami za pametno, trajnostno in sodobno grajeno okolje prizadeva za boljše počutje ter zdravje vseh generacij. Ob vsem tem pa še vedno vodi družinsko mizarsko podjetje, se dogovarja s strankami in gre celo na montažo.

Biserka Marolt Meden

je toplo srce in neutruden motor Srebrne niti, združenja za dostojno starost, ki je v zelo kratkem času postalo glas starejših in onemoglih. Pa tako se je veselila upokojitve – potem ko je s kolegicami postavila na noge materinski dom, se nato leta in leta borila, da je zrasla nova pediatrična klinika in bila njena poslovna direktorica, je mislila, da bo zdaj končno imela čas zase. A potem je prišla Srebrna nit, ki se ne bori le za izboljšanje razmer v domovih, stvari hoče rešiti sistemsko, z dobrimi zakoni, s postavitvijo varuha pravic starejših, z drugačno organiziranostjo ministrstev, ki zdaj krivdo za popolno razpuščenost na področju varovanja pravic starejših valijo drugo na drugo. Biserka in njene srebrne nitke obiskujejo tudi župane in ministre, da bi jih vpregle v svoj boj. Na prvi pogled se zdijo stvari nerešljive, ampak Biserka je že pred časom rekla, truditi se moraš, dokler ne dosežeš sprememb. Če kdo, jih bo ona. Najprijaznejša tečka na svetu.

Jasna Pečjak

je ledna plezalka, sodnica lednega plezanja, ambasadorka električne mobilnosti in ženska z neverjetno življenjsko zgodbo. S soprogom Andrejem, pionirjem na področju električnih avtomobilov v Sloveniji, že več kot 30 let promovira ekološko življenje, med drugim sta leta 2015 s svojim električnim avtomobilom brez vmesnega polnjenja prevozila 826 kilometrov in dosegla svojevrsten rekord. Ko so ji pred 15 leti zaradi genetske okvare začela propadati pljuča, se je odločila, da se ne da. Namesto da bi jokala, je zagrizla v steno in dve leti kasneje osvojila slovenski pokal v lednem plezanju. Ko so ji pljuča dokončno propadla, je šla na presaditev, le nekaj dni po njej v bolnišnici že plezala na omaro, tri mesece kasneje premagala 136 metrov višinske razlike, leto kasneje pa je na avstrijskem državnem prvenstvu v lednem plezanju v družbi enkrat mlajših tekmovalk osvojila šesto mesto. Jasna zares živi življenje. S svojim zgledom kaže, da transplantacija ni ovira, prej izziv!  

Alenka Rebula

je izjemna pisateljica, pesnica in predavateljica. Dolga leta je poučevala psihologijo in pedagogiko. Njena dobro znana in cenjena dela so Globine, ki so nas rodile, Blagor ženskam, Sto obrazov notranje moči. Poglablja se v ženski duhovni svet, odnos do sebe in drugega, pa tudi v otroštvo in starševstvo. V zadnjih dvanajstih letih s prijateljico in učiteljico Josipo Prebeg, ustvarjalko metode osebne rasti vera vase, sodeluje pri intenzivnih tečajih za samovzgojo odraslih. Njena razmišljanja, ki jih objavlja na blogu, se bralcev ne samo dotaknejo, temveč jim tudi odpirajo oči. Ne verjame v hitro duhovno preobrazbo brez dolgotrajne predanosti. Če želimo nekaj res spremeniti, moramo iskati v sebi, si postavljati prava vprašanja o odnosih. Le tako spodbudimo svoje bitje k pozornosti na vire moči. »Ustvarjati želim do smrti,« pravi. »V naravi ne gre v pokoj nobeno živo bitje. Ustvarjalno delo je ljubezen, dokaz, da smo živi in da izvir v nas nikoli ne usahne.« Dela Alenke Rebula so kot svetilnik, ki v viharjih življenja pomaga odkrivati nove poti.

Nina Šenk Kosem

je najvidnejša in najpomembnejša slovenska skladateljica mlajše generacije z mednarodnim ugledom in nagradami, med njimi študentsko Prešernovo nagrado, evropsko nagrado za najboljšo skladbo festivala in nagrado Prešernovega sklada. Letos je s 37. leti postala najmlajša članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter docentka za področje kompozicije. Ne samo da lahko kot ena redkih živi od komponiranja, zanjo obstaja celo čakalna vrsta. Že od študentskih let dalje je bila vsaka od njenih ustvarjenih sto skladb izvedena. Da njene v tišini in samoti ustvarjene »čačke« na notnem papirju dobijo moč in živijo svoje življenje, jo navdaja s ponosom in ponižnostjo. V ustvarjanju je iskrena, vztrajna, in čeprav tega ne poudarja, prizna, da ima kot ženska težjo pot kot moški kolegi. Dokazala je, da kompozicija na vrhunski ravni ni več samo njihov teritorij.

Mojca Šetinc Pašek

je novinarka TV Slovenija, ki nas je letos osupnila s pretresljivim preiskovalnim dosjejem Brezno o poteku bančne sanacije leta 2013. Zgodbo »o največjem ropu v moderni zgodovini Slovenije« je preiskovala vsaj tri leta, intenzivno televizijsko pa tri mesece – poudarja, da z eno najboljših profesionalnih ekip na TV Slovenija. V zadnjih 23 letih se je podpisala pod številne prispevke in komentarje o političnem in gospodarskem dogajanju, pod portret Janeza Drnovška in dosje o prodaji Mercatorja. Grožnje in pritiski ji niso tuji, sprva so boleči in strašljivi, nato pa jo okrepijo ter ji dajo motivacijo za nadaljnje razkrivanje resnice. Za to, da se svet izboljša. Kljub vsesplošni krizi v medijih vidi edino upanje za novinarstvo ravno v preiskovalnem novinarstvu. Gre za korektiv družbe, za edini nadzor nad oblastniki in elitami.

Bronja Žakelj

je pisateljica, ki je k branju spravila nezaslišano število Slovencev. S subtilno napisano knjigo Belo se pere na devetdeset, z lirično zaobljenimi stavki, ki so v nas zbudili nostalgijo po dobrih starih časih. Čeprav za Bronjo ti časi niso bili dobri, saj so ji zboleli in umrli mama, pa babica in brat. Izjemno žalostna knjiga, a hkrati tako lepa in tako nežna, da je ne moreš odložiti. Pretresljiva in ganljiva avtobiografija o nepozabni ljubezni med materjo in hčerjo, med sestro in bratom, med babico in vnukinjo. Priporočila zanjo so šla od ust do ust, v knjižnicah se še vedno v dolgih vrstah čaka nanjo. Pisala jo je dolgo, brez zadržkov in filtrov, ni je zanimalo, kaj bodo rekli drugi. Prav zato so jo prebrali tudi tisti Slovenci, ki že dolgo niso držali knjige v roki. Ker je v nas obudila bralno strast, ker nas je popeljala v čase naše mladosti, ker nam je pokazala, da se je vredno boriti, kljub odhodom naših najbližjih – menimo, da si Bronja Žakelj zasluži nominacijo za Slovenko leta.

Foto: Mateja Jordovič Potočnik
Ličenje: Nana Sojer
Modni dodatki: Lunca
Oblačila: Emporium
Fotografirano v Salonu Decor Design, Barjanska c. 66

***null***