martin sagner Svet24.si

Vinko Šimek je žalosten: umrl je Dudek

polna luna Dobra karma

Obrestovalo se vam bo, če na polno luno delate ...

alec baldwin, hilaria baldwin Svet24.si

Zvezdnikova žena doživela še drugi spontani splav

minimalna plača, delavec, denar Svet24.si

Kmalu bodo plače višje, a tudi računi

Vili Resnik-iskreno Nova Dobra karma

"Kaj sem preživljal kot otrok v reji, si ljudje ...

sandra Njena.si

Doma ima sanjskega moškega, a odhaja v šov ...

JAN IN TILEN KLOBASA Njena.si

Kdo se je znesel nad mamo dvojčkov Klobasa?!

Ljudje

Nisem še zasledil zastrupitve s CBD!

»To je, kot če bi na srečanje fizikov povabili same einsteine!« so mi slovenski aktivisti navdušeno opisovali seznam govorcev na konferenci Konoplja zdaj, ki je pred dobrim tednom potekala v Ljubljani. Najslovitejši med povabljenci je bil dr. Lumir Ondrej Hanuš, ena vodilnih svetovnih avtoritet na področju raziskovanja konoplje in soodkritelj izjemno pomembnega endokanabinoidnega nevrotransmiterja anandamida. V zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju učinkov konoplje na vrsto ženskih obolenj. Še toliko bolj vesel sem bil pogovora z njim, ker nas je obiskal ravno v času, ko se je slovenski uradnik očitno spravil izbrisati kar celo na konoplji temelječo panogo. Medtem ko tole berete, slovenski inšpektorji namreč že marljivo preganjajo proizvajalce in trgovce prehranskih dodatkov, ki vsebujejo zgolj kanabinoid CBD in niti približno ne povzročajo omamljenosti.

Avtor:

Jure Aleksič

Značke:


Slovenija je po poročanjih s terena med vsemi državami EU najbolj pasja pri tolmačenju evropskega priporočila na to temo. Naši oblastniki seveda trdijo, da le ščitijo državljane, češ da se jih je nekaj že zastrupilo s CBD. Je res, da je CBD lahko strupen?

V vseh 49 letih zdravniškega in raziskovalnega staža nisem zasledil takega primera. Takole bom rekel: če nas oblasti ščitijo pred CBD, potem nas morajo nujno zaščititi tudi pred soljo. Če je človek pri večerji zaužije pol kilograma, je lahko vsekakor zelo nevarna! Škoda, ker nas evropski uradniki tako prizadevno ne ščitijo tudi pred uradnimi zdravili. Koliko bolnikov vendar vsako leto umre od legalnih zdravil, pa to očitno nikogar ne moti. Če po uporabi kanabisa kak bolnik dvakrat zakašlja, pa nemudoma skoči kvišku cel zdravstveni establišment.

Na Češkem ste med prvimi v Evropi legalizirali medicinsko konopljo. Kako se vam je to obneslo?

Eh, tudi pri nas je bolnikom še vedno dostopna predvsem na papirju. V realnosti pa je medicinski pripravek na podlagi kanabisa prav bizarno drag. Mesečni odmerek tehničnega kanabisa, ki ga smejo predpisovati zdravniki, stane 14.000 kron, povprečna pokojnina pa je dobrih 10.000 kron. Kdo si lahko to privošči? Oblasti pa se na ta račun lahko še naprej sprenevedajo, da med bolniki za konopljo preprosto ni zanimanja. Ja, no, seveda ga ni, če si jo pa lahko privoščijo le bogati!

To se res sliši kot vrhunec sprenevedanja. Ampak zakaj se vendar oblastniki tako obnašajo?

Po mojem zato, ker so v pesti močnih farmacevtskih lobijev. Ki skušajo čim bolj zatreti vsaj uradno zdravstveno uporabo konoplje, če že ne morejo neuradne, zaradi katere vsak mesec izgubljajo stotine milijonov evrov. S konopljo je v resnici tako kot z bencinom. Saj že imamo okolju bistveno prijaznejše nadomestke, a jih elite namenoma držijo v predalu, ker tako mastno služijo s prodajo bencina. Na srečo obstajajo tudi med politiki napredni ljudje. Naš premier Babiš se recimo zelo trudi, da bi pomagal konopljo narediti dostopno bolnikom.

Kako je prišel do tega?

Tako, da je spoznal gospoda po imenu Majzlik, ki ima hčerko z multiplo sklerozo. Hčerka je dolgo izjemno trpela – bila je vsa pohabljena in zakrčena. Ko je po nasvetu prijatelja poskusila s konopljo, je bilo njeno trpljenje močno olajšano. Zakrčenost je izginila, ni je več bolelo – odpravljena pa je bila tudi vrsta stranskih tegob, recimo huda zaprtost. A potem sta se z očetom znašla pred klasično težavo, kako do konoplje. Dekletova invalidska pokojnina znaša 6000 kron, strošek vzgajanja tistih petih rastlin, ki jih potrebuje zase, pa je recimo 30 kron.

Medicinska konoplja bi tudi njo stala 14.000 kron na mesec?

Tako.

Torej ji sistem v svoji modrosti omogoča, da lahko na črnem trgu proda ledvico, da si lahko privošči recimo dve leti medicinske konoplje …

Njej konkretno tega sicer ne bi bilo treba storiti, ker je njeno trpljenje na premierja Babiša naredilo tak vtis, da se je ponudil, da ji bo iz lastnega žepa kril mesečne stroške nakupa. A sta z očetom ponudbo zavrnila. »Najlepša hvala, gospod Babiš,« mu je rekel oče, »ampak ni prav, da postane zdravilo dostopno za mojo hčerko, za vse druge trpeče pa ostane enako nedostopno kot prej.« Odtlej počne premier vse, kar je v njegovi moči, da bi dosegel potrebne spremembe za tak preboj.

Dobro, v tem kontekstu velja zelo blago pohvaliti tudi našega predsednika Pahorja, ki je postal častni pokrovitelj konference, v sklopu katere vas pravkar gostimo. Povejte, mar pri vas na Češkem tudi zakonsko preganjajo hudo bolne ljudi, ki doma gojijo konopljo v zdravstvene namene?

Na papirju jih. Dolgo so jih tudi v resnici. A v zadnjih letih se je nekako uveljavila praksa, da pri res hudo bolnih ljudeh pogledajo stran.

Pri nas takega najosnovnejšega sočutja ne boste našli. Nedavno smo objavili pričevanje gospoda, ki je gojil konopljo, ker je ženi odpravila hud možganski tumor. Brez vsakih konkretnih dokazov so ga obsodili kot dilerja, zato je rastlino nehal gojiti, žena pa je pred tremi meseci umrla.

Kako žalostno! Kakšna tragična izguba, ki je še toliko bolj tragična, ker je do nje prišlo povsem brez potrebe. Ob takih primerih trčimo ob najosnovnejše vprašanje: ima človek sploh pravico biti zdrav ali ne? Pri vas očitno še ne. Naj vam postavim še eno vprašanje: kateri bolnik je za sistem najboljši bolnik?

Tisti, ki cela desetletja golta po štirinajst tablet na dan?

Bravo, natanko tako. Farmacija ljubi kronične bolnike. In zato zdravstveni sistem tudi ves čas tako pridno niža osnovne kriterije za diagnosticiranje bolezni. Recimo glede še dovoljene ravni holesterola in podobno. Denar ne smrdi. Kjer vlada pohlep, je treba bolnike preprosto ustvariti.

Več v reviji Zarja Jana, št. 42, 15. 10. 2019