Jan Zon van Dorsten Svet24.si

FOTO: Družina je devet let ginila v skrivni sobi....

družina Svet24.si

Mariborska podjetnica: Danes sem svojo hčerko ...

karma Svet24.si

Je karma res naša neizbežna usoda?

Ruinerwold Svet24.si

Vedno večja zagonetka: Josef odklonil avstrijsko ...

indira ekić - tvoja video Odkrito.si

Indira dobila priložnost, da se vrne v najlepše ...

gaja prestor 7 sašo radej Njena.si

Slovenska pevka do ušes zaljubljena

simona Njena.si

Takšna je bila kmetica Simona pred enim letom

Ljudje

Včasih smo preveč kruti do sebe

Čeprav se mu po devetih letih v Odmevih prav nič ne kolca po športnem uredništvu, ni nehal razmišljati o športu. Na družbenem omrežju je objavil zapis, v katerem je precej podrobno razdelal, zakaj smo Slovenci tako uspešni v športu. Nekdanji športni komentator in rekreativni športnik opozarja, da šport ni najpomembnejši vidik življenja in da se evforiji ne velja prepuščati brez premisleka. Vendar veselja ljudem tudi ne gre vzeti. Pogovor je nastal ravno nekaj ur pred zmago slovenskih odbojkarjev nad ruskimi, ki je naciji zagotovila nekajdnevno kopanje v hormonih sreče.

Ste bili kot deček navdušen oziroma aktiven športnik?

Bil sem bolj približen športnik, ukvarjal sem se z namiznim tenisom in menda niti nisem bil tako zelo netalentiran. Odločitev, da se mu odrečem, je bila za namizni tenis precej ugodna, saj ta šport z mojim odhodom ni nič izgubil. Čeprav sta bila oba moja starša nekdaj aktivna športnika, sta bila tozadevno zelo zaščitniška. Kasneje, ko sem se s športom začel bolj redno ukvarjati, sem ugotovil, da mi njun pristop ni preveč škodoval, saj telesno nisem čisto nič izrabljen in nimam težav s poškodbami. Z zrelostjo ljudje drugače gledamo na življenje in posledično na šport. Gibanje in druženje ob tem postajata za nas vedno pomembnejša. Zanimivo je, kako se obogaten z življenjskimi izkušnjami drugače ukvarjaš s športom. Kot otrok sem bil silno netalentiran za kolektivne športe, ni mi bilo jasno, kam naj se postavim, zdaj pa sem uvidel, da se lahko z malce življenjske modrosti kar dobro znajdem tudi v moštveni igri.

Kaj pa igrate?

Floorball, dvoranski hokej. To je zelo priljubljen šport, ki je prišel iz Skandinavije. Nežen hokej z nebolečo žogo.

Ampak s palico vas pa lahko boleče zadenejo? Ali pač ne, ker igrate z zrelimi, zelo kultiviranimi možmi?

Nasprotno, problem je v tem, da je med nami nekaj bivših hokejistov. Ti niti niso med najbolj grobimi, so nas pa navadili igrati sorazmerno trdo različico, s katero smo imeli precejšnje težave, ko smo potem dve leti igrali v rekreativni ligi. Udarci s palico po nogah so zelo strogo kaznovani in tega se nismo mogli navaditi. Naš floorball ni za nežne duše in telesa. Je pa kolektivni šport, čeprav te kdaj v jezi preveč zanese, dobra vaja za življenje.

Na spletu smo lahko prebrali vaše razmišljanje (v angleščini) o vzrokih za uspeh slovenskih športnikov. Je nastalo spontano ali že dolgo in vedno znova razmišljate o tem?

Napisal sem ga na dušek in je namenjeno predvsem Slovencem v razmislek ter v pomoč pri pojasnjevanju tega fenomena tujcem, s katerimi so v stiku. Zdi se mi, da imamo nekaj težav v komuniciranju navzven. Moj zapis je lahko pomagalo pri odgovoru na vprašanje, zakaj smo kot družba v tem delu življenja, ki sicer ni najpomembnejši, tako nesorazmerno uspešni. O tem, kar sem spontano napisal, pa razmišljam vse življenje. Naj poudarim, da gre za osebno mnenje, ki sem ga skušal podkrepiti z objektivnimi podatki.

Več v reviji Zarja/Jana, št. 40, 1. 10. 2019