Klemen Janežič - OBREZ!!! Odkrito.si

Znan Slovenec na urgenci s hudimi poškodbami

novi sad umor Svet24.si

Masaker v Srbiji: Mirjano in njena starša ubil ...

veliki pok Petisvet.si

Srhljiva napoved: čas se bo ustavil in zavrtel ...

zzzs Svet24.si

Dodatne plenice in posteljne predloge ljudem z ...

anastasija ražnatović Svet24.si

Cecina hči nikoli bolj razgaljena: Kaj bo na to ...

Lady Marmalade 3 Njena.si

Tako lepo družinico ima slovenski voditelj

HELENA BLAGNE napoved singla Kar bopa bo (final edit) Njena.si

Tu so nastali krvavi posnetki Helene Blagne

Ljudje

Kako se zdravi neozdravljivo?

»Nisem več na inzulinu,« mi je pred letom dni povedala prijateljica, ki je bila pred tem že desetletje »potrjeni pacient«. Ker mi ni delovala kot nekdo, ki se je odločil narediti samomor, me je zanimalo, kaj je v ozadju. In tako sem prvič slišala za biološko medicino in Kliniko Paracelsus v Švici. V preteklem letu, ko sem na predavanjih ta primer večkrat omenila, so se oglasili tudi drugi »pričevalci«, z ozdravljeno Crohnovo boleznijo, izginulo multiplo sklerozo in podobnimi čudeži, doseženimi z upoštevanjem protokola zdravljenja Klinike Paracelsus. Vem, da zdaj že grozi nevarnost, da bo nekdo z medicinsko izobrazbo v tem članku »zavohal« mazaštvo ali kakšno ultra alternativno idejo … Zdržite še nekaj vrstic.

Avtor:

Sanja Lončar

Značke:

Vsi opisani čudeži so nastali kot posledica upoštevanja in izvajanja načel biološke medicine v eni najuglednejših holističnih klinik na svetu – v švicarski Kliniki Paracelsus, ki deluje že 58 let in v kateri delajo zdravniki. V Švici deluje tudi Akademija biološke medicine, v kateri se šolajo zdravniki vsega sveta. Klinike biološke medicine pa delujejo tudi v ZDA, na Danskem, Cipru, v Abu Dabiju, v manjšem obsegu pa še v Nemčiji, Indiji, Hongkongu in drugje. V Sloveniji je (še) ni.

V čem je razlika med tem, kar bi lahko imenovali farmakološko zasnovana alopatska medicina (to, kar je pri nas edina znana in priznana možnost, ki jo financiramo državljani z vplačilom zdravstvenega zavarovanja), in tistim, kar ponujajo v Švici?

Pričevanja iz druge roke niso vedno zanesljiva. Zakaj ne bi vprašali direktno očeta biološke medicine, ki je že 27 let tudi strokovni direktor Klinike Paracelsus, v čem je skrivnost takšnih ozdravitev? Prijazni prof. dr. Thomas Rau je ne le odgovoril na moja vprašanja, temveč lahko odgovori tudi na vaša. 25. maja bo imel v Ljubljani seminar za splošno javnost (dan pred tem pa tudi za strokovno javnost). Več informacij o tem najdete v koledarju dogodkov na www.zazdravje.net.

Za začetek me je najbolj zanimalo, kaj je zdravnika pripeljalo do tega, da danes javno predava o tem, da ne potrebujemo CT-jev, magnetne resonance, kolonoskopije ter drugih dragih in pogosto nevarnih posegov, da bi pozdravili bolezen.

Kaj vas je pripeljalo do biološke medicine?

Tu sta bila dva vidika. Prvi, moje osebno zdravstveno stanje: imel sem resne alergije, nevrodermitis še kot otrok in kasneje astmo. Za vse bolezni sem imel številne alopatske, torej zaviralne in nezdravilne terapije. Niso učinkovale, a stranski učinki so bili močni. Šele ko sem začel razumevati, da črevesje in intoleranca za kravje mleko, ki sem jo verjetno imel že od otroštva, igrata veliko vlogo pri mojih težavah, sem se začel prehranjevati vegansko in stanje se je zelo izboljšalo. Ko pa sem odstranil vse amalgamske zalivke v zobeh, so tako alergije kot astma popolnoma izginile, po več kot 30 letih! Druga spodbuda za spremembe je prišla od bolnikov. Izobraževal sem se predvsem na področju internistike in revmatologije. Pri številnih revmatičnih bolnikih sem bil skoraj popolnoma nemočen – učinkovale so samo zaviralne terapije, kot so kortizon in nesteroidni antirevmatiki. Dejansko so bili bolniki tisti, ki so mi povedali, da se jim je stanje izboljšalo po določenih alternativnih terapijah in predvsem po spremembi prehrane. Zaradi tega sem MORAL spremeniti svoj pristop. Zdaj, po 20 letih, imamo terapevtske pristope biološke medicine, ki takšne kronične in celo avtoimunske bolezni pozdravijo.  

Posebej v Sloveniji so ljudje zmedeni pri uvajanju novih medicinskih pristopov. Pri nas je vse, kar ni alopatsko, takoj označeno kot alternativno. Zdravniki se celo ne smejo ukvarjati s homeopatijo.

Spremembe v medicini prihajajo iz »baze«. Bolniki so tisti, ki vse glasneje zahtevajo nove pristope, ker vidijo, da ortodoksna medicina NE DELUJE pri boleznih, s katerimi se srečujemo danes. Največ stroškov zdravstvenih zavarovalnic pa tudi smrti danes povzročajo »nedefinirane bolezni«. Niso več srčno-žilne bolezni ali rak, so presnovne bolezni, nepojasnjene nevrološke motnje, nadledvična utrujenost, sindrom kronične utrujenosti, zgodnji kognitivni upadi in avtizem pri otrocih. Pa tudi izredna občutljivost za okužbe tako pri odraslih kot pri otrocih. Specialisti nimajo nobenega pristopa, ki bi pri tem pomagal, ker moderna ortodoksna medicina nima pristopa »izgrajevanja« zdravja. Specializacija v medicini je največji razlog za njeno neuspešnost.

Biološka medicina je pristop, ki zdravi te t. i. moderne bolezni. Podpira in obnavlja normalno delovanje celičnih funkcij in celovitost organov.

V tej luči je dobro, da bralcu razložimo, kaj je biološka medicina. Je to skupek naturopatije, fitoterapije, prehranske terapije ... ali popolnoma nov pristop?

Švicarska biološka medicina po pristopu, ki sem ga zasnoval (op. Švicarska biološka medicina po dr. Rauu), je temeljni pristop k človeškemu telesu. Je osnovna medicina, ki bi se morala uporabljati pri obravnavi vseh bolezni. Ortodoksna medicina ji je lahko le komplementarna, v redkih primerih, ko je res potrebna. Ravno to dejstvo in spremljajoča nevednost so razlogi, zakaj medicinska združenja in farmacevtska podjetja tako zelo nasprotujejo biološki medicini. Biološka medicina je zelo preprosta in izjemno logična – in veliko bolj temelji na znanstvenih spoznanjih celičnega metabolizma kot ortodoksna zahodna medicina, kakršno poznamo danes.

Biološka medicina temelji na treh stebrih:

1)    Dandanes k večini kroničnih bolezni prispevajo toksične obremenitve. Te zavirajo delovanje celičnih funkcij in so lahko vzrok za avtoimunske bolezni, diabetes, rak ter večino nevroloških bolezni. Toksične obremenitve lahko preprosto diagnosticiramo in zdravimo, kar zelo olajša bolezenska stanja.

2)    Črevesje je največji organ in poškodbe v njem (ki jih bolniki večinoma niti ne prepoznajo) vodijo v vnetja po vsem telesu, v nevrološke poškodbe in poškodbe imunskega sistema. Oskrba in zdravljenje črevesja, vključno z individualno določeno prehrano, so lahko najpomembnejši dejavnik v zdravljenju kroničnih bolezni.

3)    Celicam primanjkuje elementov v sledeh, vitaminov, esencialnih maščobnih kislin in aminokislin. Sodoben način prehranjevanja vodi v kronične bolezni. Pri glavnini sodobnih bolezni so v pomoč dopolnila v obliki elementov v sledeh, fosfolipidov, izbranih peptidov in aminokislin. Na voljo so testiranja, ki zdravniku biološke medicine povedo, česa primanjkuje in kaj dodajati.

Na primer, pri vseh bolnikih z multiplo sklerozo na kliniki vidim pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin. Pred odpravo tega primanjkljaja njihove terapije niso imele rezultatov. Z našimi terapijami razstrupljanja in dopolnjevanjem hranil se kažejo velika izboljšanja tudi pri napredovani multipli sklerozi.

Iz izkušenj, ki ste jih pridobili pri svojem raziskovalnem delu kot zdravnik in tudi dolgoletni strokovni direktor Klinike Paracelsus v Švici, koliko so po vašem mnenju ozdravljive bolezni, za katere alopatska medicina praviloma ponuja le blaženje in »vzdrževanje«?

Bolezni, označene kot neozdravljive, in kronične bolezni so tiste, ki najbolj potrebujejo biološko medicino! Kot sem razložil pri prejšnjem vprašanju: neozdravljive bolezni ali bolezni z »neznanimi vzroki« so neozdravljive le zato, ker se vzrokov ni preverilo, ker ni bilo rešeno ozadje presnovnih procesov ali pa niso upoštevali pomembnega dejavnika, »izstradanosti celic.« Biološka medicina po dr. Rauu je najučinkovitejša prav pri takšnih »nedefiniranih boleznih«.

Bi nam lahko to opisali na primeru obravnave kakšne konkretne bolezni?

To se lahko razloži na primerih uspešnosti pri npr. diabetesu mellitus 1 in 2, pa tudi koronarni srčni bolezni. Večini mojih bolnikov s sladkorno boleznijo se stanje bistveno izboljša in njihov krvni sladkor se stabilizira – celo otroci lahko normalno zmanjšajo ali celo izločijo inzulin. Razlika pa je v tem, da iščemo vzroke: v črevesju, toksične obremenitve, pomanjkanje elementov v sledeh, npr. kroma, in inzulinsko rezistenco, prehajanje kroničnih virusov ali strupenih lipopolisahraidov (LPS) zaradi povišane prepustnosti črevesja.

Več v reviji Zarja št. 18, 30. 4. 2019.