damjan damjanovic tina princes damjanovic 49 Odkrito.si

Tretja poroka! Nekdanji žirant na Pop TV se je ...

horoskop_napoved Svet24.si

Horoskop za ponedeljek, 24. junija

jupiter_venus_mercury_leo Petisvet.si

Tedenski horoskop od 24. 6. do 30. 6. 2019

velenje jezero bobo Svet24.si

Nove podrobnosti v zvezi s smrtjo v Velenjskem ...

meghan markle 1 Svet24.si

Meghan Markle ima sovražnike tudi v svoji ...

Ana Dolinar Njena.si

Ana Dolinar končno pokazala nosečniški trebušček

tanja žagar miki šarac Njena.si

Se je Tanja Žagar poigrala z oboževalci?

Ljudje

Konec imperija ali kjer je brexit, ne raste nič

Skoraj vsak dan vidimo v televizijskih poročilih vse bolj sključeno britansko premierko Thereso May, kako prepričuje poslance, da je dogovor o brexitu vendarle dobra in dokončna odločitev. Ne verjamejo ji ne poslanci, ne Britanci, ne tisti, ki gledajo njihovo agonijo, neodločnost in preračunljivost od zunaj. Nekaj poznavalcev svetovnih in evropskih razmer smo vprašali, kako se bo odvijal brexit, kakšne posledice bo imel za Evropsko unijo in za Slovenijo, kako se bo življenje spremenilo Britancem in morda tudi nam.

Avtor:

Alenka Sivka

Značke:

Prof. dr. Bogomil Ferfila: Konec imperija

»Znak, da gre vse v ..., je, da je britanski zunanji minister Jeremy Hunt zamenjal Slovenijo za eno od nekdanjih sovjetskih držav. Velika Britanija je bila država 18. in 19. stoletja, danes pa si privošči ministra, ki ne loči Jugoslavije od Sovjetske zveze. Za Borisa Johnsona, glavno osebo brexita, se je izkazalo, da ima psihične probleme, Združeno kraljestvo pa je, kjer je. Če bi danes imeli referendum, bi se Škoti zagotovo odcepili. Na Severnem Irskem se lahko obudi sovražnost. Na koncu bosta ostala Anglija in Wales in bo konec imperija. Glavni problem sta ekonomija in gospodarstvo. Ekonomija je tista, ki drži stvari skupaj. Tu pa gre država v proces, proti kateremu so vsa podjetja, vsi podjetniki se držijo za glavo, to je katastrofa. Vsi gospodarstveniki so proti brexitu, zgodba še ni zaključena. Gre za gospodarsko škodo, firme se izseljujejo drugam. Standard ljudi bo slabši. Nekaj deset slovenskih podjetij posluje z Veliko Britanijo, nekaj tisoč Slovencev živi na Otoku, nekaj sto Britancev pa v Sloveniji. Tu večjih pretresov ne bo. Če bo šlo z gospodarstvom navzdol, bodo tujci državo zapuščali. Združeno kraljestvo je bilo center finančnih tokov, svetovnih financ, če se to preseli drugam, jim slabo kaže. Brexit je na začetku pomenil grožnjo EU, po vsej tej zmedi in posledicah, razpadanju znotraj Združenega kraljestva pa kaže, da naj nobena država ne poskusi kaj takšnega. EU pa naj se rajši ukvarja s Kitajsko, ki gradi povezave z Evropo.«

Doc. dr. Marko Lovec: Kjer je brexit, nič ne raste

»Brexit je posledica notranjepolitične igre in ne premisleka o alternativnih možnostih Velike Britanije zunaj EU. Zanimivo so vsi akterji v Veliki Britaniji, ki so se dotaknili brexita, politično izgubili: Ukip (Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva, op .a.), ki je referendum zahteval, je izginil s političnega prizorišča, premier Cameron, ki je na referendum pristal, je odstopil, premierka Mayeva je menjala ministre, ki so zagovarjali trši izstop, na koncu pa je zaradi premajhne podpore svojemu predlogu morala tudi sama ponuditi odstop. Kjer je brexit, torej nič ne raste. Odložen je bil za en mesec, EU pa daljši odlog pogojuje s sprejetjem sporazuma. Bližajo se namreč volitve v evropski parlament in bilo bi absurdno, če bi bili izvoljeni poslanci iz Velike Britanije, ki morda ne bo več članica. Težko je reči, kaj se bo zgodilo. Možno je še vse, od trdega razhoda do preklica brexita. Za podaljške medtem zmanjkuje časa. Kaj vse to pomeni za Slovenijo? Številna podjetja posledice morebitnega razhoda že vključujejo v svoje strategije in britanski, s tem pa tudi evropski trg smatrajo za bolj tvegan. Možne so negativne posledice za avtomobilsko industrijo, ki bi jih občutili tudi pri nas. V skrajnem primeru bi lahko brexit predstavljal tisti zadnji kritični dejavnik, ki bi gospodarstva na celini potisnil v recesijo. Slovenci, ki živijo v VB, bodo morali ponovno urediti svoj status. V prihodnje bo za nižjekvalificirane težje pri vstopu na britanski trg delovne sile, povečal se bo tudi pritisk znotraj razvitih držav članic, ker se bodo delavci z vzhoda in juga preusmerili tja. V primeru trdega razhoda pa lahko pričakujemo težave na številnih področjih, od letalskih prevozov, mejnih pregledov do transakcij … Pa še nekaj pozitivnega za konec: zaradi zapletov je funt že večkrat zanihal navzdol, kar so številni Slovenci s pridom izkoristili za nakupe v britanskih spletnih trgovinah.«

Adrijan Bakič, dopisnik RTV Slovenija: V negotovosti je 3,5 milijona državljanov EU

»Britanskih notranjepolitičnih prepirov so zdaj naveličani že vsi: tako prebivalci Združenega kraljestva kot državljani drugih evropskih držav, evropska politika in gospodarstveniki. Naložbe na otoku so že več mesecev zelo negotove, podjetja pa ne vedo, kaj jih čaka v prihodnje in kakšne stroške bodo imela zaradi političnih odločitev. Predvsem avtomobilska podjetja, ki so tesno povezana z industrijo po Evropi, so močno zaskrbljena, zato so nekateri največji proizvajalci že napovedali umik dela svoje proizvodnje. To bi, predvsem posredno, lahko prizadelo tudi slovenske avtoprevoznike, ki za britanske naročnike opravijo 40 milijonov evrov prometa na leto. Združeno kraljestvo sicer ni najpomembnejša gospodarska partnerica naše države, a blagovna menjava presega milijardo evrov na leto. Nestabilno gospodarsko okolje bi to gotovo prizadelo. Zelo pomemben vidik te politične zmešnjave na Otoku pa se mi zdi tudi človeški; v negotovosti je 3,5 milijona državljanov Evropske unije, ki prebivajo v Združenem kraljestvu in ne vedo, kaj bo z njimi po brexitu, zaskrbljeni pa so tudi Britanci v drugih evropskih državah. Politika vsem obljublja, da bo zanje dobro poskrbljeno, a obljub britanske politike je bilo v zadnjih mesecih že ogromno, tudi ob glasovanjih v britanski poslanski zbornici pa lahko vidimo, da številni politiki iz različnih strank zlahka spremenijo svoje stališče in politične poteze preprosto prilagajajo tistemu trenutku.«

Izr. prof. dr. Boštjan Udovič: Od brexita se moramo česa naučiti

»Če bo prišlo do tega, da bodo Britanci izstopili po načrtu, ki ga je pripravila Theresa May, se bodo začela mukotrpna pogajanja z EU, ki bodo trajala še leto in pol. Ključno je, kdo jih bo vodil na britanski strani in kdo na evropski. Če bo to Boris Johnson, bo EU gotovo manj benevolentna, kot če bi to bil kdo, ki bi bil bolj naklonjen EU. Prav tako je pomembno vprašanje, kaj se bo v EU zgodilo po volitvah, kdo bo vodil komisijo ter kakšen bo odnos EU do brexiterjev. Bolj ko bodo ločitvena pogajanja trda, slabše bo za EU in Veliko Britanijo. A ne smemo pozabiti, da se v Veliki Britaniji poleg brexita dogaja tudi restrukturiranje političnih polov. Tu se kaže neusmiljena igra nabiranja političnih točk Jeremyja Corbina na plečih britanskih davkoplačevalcev. Corbin v ospredje ne postavlja dobre rešitve za Veliko Britanijo, ampak predvsem svoje politično preživetje. Meni je sicer izredno žal, da se je Velika Britanija podala na to pot, polno čeri in pošasti, a vendar je to bila odločitev njihove kratkovidne politike. Kot sem že večkrat dejal, dolgoletna predsednica vlade Velike Britanije Margaret Thatcher je rada 'nategovala elastiko' v odnosih z Brusljem, a vedno le toliko, da ji ta ni zletela v obraz. David Cameron te modrosti žal ni premogel, Theresa May pa sploh ne, zato smo tam, kjer smo. In ker se stvari nikoli v zgodovini ne vrtijo nazaj, se moramo iz brexita predvsem česa naučiti. Da ne bomo skozi ponavljali starih napak. Z vidika ekonomske politike je brexit gotovo lahko uničujoč, če pride do trdega brexita; vsekakor bo bolje, če izpeljemo mehak brexit. Ta bi moral zaščititi predvsem ljudi in njihove dohodke, pokojnine, štipendije. Skrbi me, da se bo šele po dokončnem izhodu Velike Britanije iz Unije pokazalo, na kaj vse smo pozabili in kaj vse bi morali vključiti v pogajanja.«

Več v reviji Zarja št. 14, 2. 4. 2019.