meditacija Dobra karma

Dobimo, kar si zaželimo - z močjo misli in ...

šamanka Svet24.si

Medijka in šamanka pravi, da bo po koroni bo ...

milan kucan bobo Reporter.si

Zaton Milana Kučana: kaj je ostalo od vpliva ...

milan krek Svet24.si

Krek o "bistveno nižjih številkah" in možnosti ...

20200525-01006354 Necenzurirano

Lahko Slovenija preživi še leto in pol Janše?

Blaž Švab 2 Njena.si

Blaž Švab televizije ne gleda

04-tele-jutranjaptica-ep11-12 Njena.si

Ali Can Yaman res ljubi to lepo italijansko ...

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Ljudje

Vsak dan premaga demone

Obstajajo pravljice in obstajajo resnične zgodbe. S tem da so lahko slednje še veliko bolj navdihujoče kot prve. Bipolarna motnja velja za eno najtežjih duševnih prekletstev, s katerimi se človek sploh lahko rodi. V pravljici bi Tone Vrhovnik Straka manično depresijo po epskem boju s svojimi demoni preprosto presegel in zmagovito odjezdil v sončni zahod. V resničnem življenju se z demoni po vseh teh letih še vedno kosa skoraj vsak dan. A ker jih vedno znova premaga, si je že zdavnaj izboril življenje, ki bi mu ga po dosežkih lahko zavidala velika večina zdravih ljudi. In to ga, vsaj v mojih očeh, dela za največjega možnega zmagovalca od vseh.

Njegovo sobivanje z zanj takrat še zelo skrivnostno in zahrbtno boleznijo se je začelo leta 1986. Takrat so ga – »Bil sem maničen kot strela!« – prvič privlekli v Polje in napolnili z nevroleptiki.

Sprožilec te prve manične epizode je bila vojska. Po štirih mesecih v precej resni in zagrizeni graničarski enoti v Nišu mu je vojaške zdravnike uspelo prepričati, da je nor. Ob tem dosežku je bil nemalo navdušen sam nad sabo. Ironija je bila samo v tem, da je v resnici bil nor, le da se tega ni zavedal. »Veste,« se nasmehne v pojasnilo, »človek v maniji nikoli ne misli, da je z njim karkoli narobe.«

Toplice? Koncentracijsko taborišče! Zmagovito odvezo od vojaške dolžnosti je proslavil z mesecem divjega žuriranja po vsej Ljubljani. »Bilo je res nepozabno. Vsak dan je bil nova pustolovščina.« To so bili časi, ko je Dragan Živadinov prvič uprizoril svojo legendarno predstavo Krst pod Triglavom. In Tone je bil v tistem mesecu žuriranja med drugim sveto prepričan, da v tej predstavi igra naslovno vlogo, čeprav ni v resnici poznal nobenega od nastopajočih. »V pasaži med Čopovo in Nazorjevo sem neke noči celo srečal Charlieja Chaplina. Čeprav sem vedel, da je že mrtev, se mi je to zdelo nekaj najbolj normalnega!«

Po celem mesecu skoraj povsem brez spanja so ga sorodniki končno zvlekli najprej k psihiatru in potem v Polje. Tja so ga spravili s pretvezo, da bo imel na voljo svojo sobo, kjer si bo lahko malo odpočil. »V mladostni naivnosti sem si predstavljal, da grem v nekakšne toplice,« se trpko spominja. »Prišel sem pa v koncentracijsko taborišče.«

Že takoj prvi dan je končal v eni izmed zamreženih postelj. Torej tistih zloglasnih mučilnih naprav, ki jih danes na srečo ne uporabljajo več, odkar sta v njih zgoreli dve bolnici. Težko si je predstavljati, da bi lahko bilo res, a osebje v Polju mu je prostodušno naročilo, naj urinira kar skozi mrežo na tla. Za nameček je postal zaradi vsega haldola, ki so mu ga dali, ves zakrčen. »Bil sem kot olupek od mandarine, če ga nekaj ur pustiš na radiatorju. Za obede sta me morala vedno dva kerlca pograbiti in prinesti k mizi.«

Njegova psihiatrinja pravi, da ima zaradi te brutalne in ponižujoče izkušnje še danes posttravmatsko stresno motnjo. Če mu ponudijo kavo v plastičnem kozarčku, v kakršnem so mu v Polju servirali »zdravila«, ga še vedno popade divja, nerazložljiva tesnoba.

Vsi ti spomini še kako poganjajo njegova današnja klena aktivistična prepričanja v boju za bolnikom prijaznejše zdravljenje. A več o tem malo kasneje.

Zamrznitev simptomov. Iz bolnišnice so ga odpustili brez vsakih nadaljnjih konkretnih napotkov. Najprej je zgrmel v težko depresijo, v naslednjem zimskem obdobju pa se je zalotil, da se ga zopet polašča manija. Njen prvi glasnik je bil tisti strupeno sladki občutek, da mu je preprosto vse jasno. Da brez večjega naprezanja razume najgloblje bistvo Marxove dialektike in da bi mimogrede lahko postavil tudi imenitno drsalno koreografijo, čeprav ni imel o drsanju niti najosnovnejšega pojma.

Po drugem odpustu iz bolnišnice je sledilo daljše obdobje precej normalnega življenja. Tone je normalno diplomiral, se zaposlil in poročil. Zdelo se je, kot da bi svojo bolezen nekako zakopal ali zamrznil v sebi. Nekaj let je za stabilizacijo počutja jemal litij … K psihiatru pa je vmes preprosto nehal hoditi, saj je ugotovil, da se ta ne spominja več niti njegovega priimka.

Dobrodošla zamrznitev simptomov je trajala vse do rojstva prve hčerke. Neznanska očetovska odgovornost je v navezi s čedalje odgovornejšimi službami v Tonetu sprožila strahovito tesnobo. Razbijajoče srce in panični napadi so bili samo vrh ledene gore. Da bi vendarle obvladal notranjo ujmo, je bil prisiljen postati nič manj kot arhitekt svojega novega življenja. In ta novi, jekleno disciplinirani življenjski slog mu s pridom služi še danes.

Več v reviji Zarja št. 9, 26. 2. 2019