Premiera filma Pero Lovšin, žena Darja in sin Matej Odkrito.si

Darji Lovšin bilo vsega dovolj in se je odselila

marbella ibarra twitter Svet24.si

Umorjena starosta ženskega nogometa

horoskop Petisvet.si

To nas čaka do konca leta 2018!

FOTO2 Stanovanje Moste Svet24.si

FOTO: Bi za to stanovanje v Ljubljani plačevali ...

Kate Middleton Svet24.si

Kleopatra je rada zvrnila kozarec rujnega, Kate pa...

ariel winter Najstnica.si

Smrt v seriji Moderna družina?

henrik1 Njena.si

Henrik osupnil z neverjetnim napredkom!

Ljudje

Ko gledaš zvezde, zreš v vesolje

Najsvetlejša zvezda je Sirij.

Avtor:

Neva Železnik

Značke:

Vesolje je staro malo manj kot 14 milijard let in je nastalo z Velikim pokom, ko so se hkrati pojavili: čas, prostor, materija in energija. Po velikem poku se je začelo vesolje neznansko hitro širiti in se širi še danes. Do danes so znanstveniki odkrili že na milijarde galaksij, ki jih sestavlja na milijarde zvezd. »Vesolje je zanimivo in skrivnostno. Po nekaterih domnevah morda niti ni edino, ampak je vesolj nepredstavljivo mnogo,« pravi dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.

Je tudi urednica spletnega Portala v vesolje (portalvvesolje.si) in predsednica komisije za državno tekmovanje v znanju astronomije pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ki si prizadeva za popularizacijo znanosti.

Mnogi ne vedo, da morajo astronomi znati predvsem dobro računati? Zakaj?
Astronomija ni romantično zrenje v nočno nebo, posuto z zvezdami, ali opazovanje planetov skozi teleskop, kot si morda še danes marsikdo predstavlja. S tem se sicer pri marsikomu zanimanje za astronomijo začne. A za vsako resnejše proučevanje vesolja je nujno potrebno poznati zakone fizike in tudi obvladati matematična orodja. Če želimo opisati in razumeti največji fizikalni sistem – vesolje – in raznovrstne objekte v njem (planete, zvezde, galaksije, nevtronske zvezde, črne luknje, supernove itd.), je znanje fizike in matematike nujno. In to na vseh ravneh – od razumevanja delovanja instrumentov in analize merskih podatkov do teoretičnih modelov in računalniških simulacij. Astronomija je veda, ki temelji na fiziki in matematiki.

Katera je najsvetlejša zvezda na nebu, če seveda izvzamemo Sonce? In kako daleč je ter kolikokrat je večja od Sonca? Koliko časa bi do nje potovali?
Najsvetlejša zvezda na našem nebu je Sirij v ozvezdju Veliki pes. Najdete jo tako, da poiščete svetle zvezde, ki so pas Oriona, in ta pas podaljšate levo navzdol.

Sirij je od nas oddaljen okrog osem svetlobnih let in pol. To pomeni, da svetloba od Sirija do nas potuje osem let in pol in ga torej vidimo takšnega, kot je bil pred osmimi leti in pol. Če bi uporabili vesoljsko plovilo, ki bi potovalo s tisoč kilometri na uro, bi za pot do Sirija potrebovali približno deset milijonov let.

Pravzaprav Sirij ni ena sama zvezda, ampak par dveh zvezd: ena je zelo majhna in šibko sveti, druga pa ima okoli dvakrat tolikšno maso kot naše Sonce in sveti 25-krat močneje od njega.

Naše Osončje sestavlja osem planetov, imajo sploh kaj skupnega?
Planete v našem Osončju lahko razvrstimo v dve skupini: Merkur, Venera, Zemlja in Mars so tako imenovani notranji planeti; Jupiter, Saturn, Uran in Neptun pa so zunanji planeti, saj so bistveno dlje od Sonca kot notranji.

Ti dve skupini planetov se razlikujeta tudi po velikosti in sestavi: notranji planeti merijo le od 4800 do 13.000 kilometrov v premeru, so pretežno iz kamnin, njihova gostota pa je od štiri- do petkrat večja od gostote vode. Zunanji planeti pa so plinasti orjaki in so precej večji: merijo od 50.000 do 143.000 kilometrov v premeru. So pretežno iz vodika in helija, njihova gostota je od 0,7- do 1,6-kratnik gostote vode.

Je na Veneri res en sam dan daljši od enega zemeljskega leta?
Venera je poseben primer med našimi planeti. Okrog lastne osi se vrti v nasprotno smer kot drugi planeti in kot se giblje okoli Sonca (temu pravimo retrogradno vrtenje). Za en obhod okoli Sonca potrebuje 225 Zemljinih dni (to je dolžina enega Venerinega leta). Okoli lastne osi pa se Venera vrti zelo počasi: za en obrat za 360 stopinj potrebuje kar 243 Zemljinih dni, kar je dlje kot eno Venerino leto. Ker pa se tiče izmenjave dneva in noči na Veneri (Venerin Sončev dan) traja ta okoli 117 Zemljinih dni.

gomboc1.jpg

Koliko časa bi potovali od Zemlje do Marsa in nazaj?
Odvisno od tega, po kakšni tirnici bi se namenili tja in kakšno hitrost bi lahko razvilo naše vesoljsko plovilo. Po trenutnih načrtih bi potovanje v eno smer trajalo od nekaj mesecev naprej.

Je na Marsu možno ustvariti življenje oziroma ali je bilo tam nekoč v preteklosti?
Raziskave kažejo, da je nekoč na Marsu obstajala tekoča voda. In da je tudi imel veliko gostejšo atmosfero kot danes. Ali je obstajalo življenje oziroma ali morda še obstaja, na primer v obliki mikroorganizmov, ne vemo. Za zdaj ni trdnih dokazov o obstoju življenja na Marsu.

Kaj pa lune? Zakaj, denimo, Merkur in Venera nimata nobene, Zemlja samo eno, Mars dve, Neptun 13, Uran 27, Jupiter in Saturn pa oba kar po 62 lun?
Lune okrog planetov lahko nastanejo na več načinov. Večina je nastala hkrati s planeti. To je takrat, ko so se zgoščevale snovi v protoplanetarnem disku okoli novorojene zvezde. Koliko lun nastane okoli nekega planeta, je odvisno od podrobnosti teh procesov in fizikalnih pogojev. Lahko pa planet pozneje ujame kak asteroid, kot se je to zgodilo pri Marsu. Njegovi luni, Fobos in Deimos, sta ujeta asteroida.

Sonce je od Zemlje oddaljeno okoli 150 milijonov kilometrov. Koliko časa bo še sijalo in omogočalo življenje na našem zelenem planetu?
Sonce je staro okrog pet milijard let in bo približno nespremenjeno svetilo še enkrat toliko časa.

Naša Galaksija se baje približuje sosednji, galaksiji Andromeda. Ti dve galaksiji naj bi se v daljni prihodnosti združili v eno, kaj to pomeni? 
Meritve kažejo, da se naša Galaksija in galaksija Andromeda približujeta in bosta trčili čez približno štiri milijarde let. Podobne trke galaksij opažamo tudi v drugih delih vesolja. V nekaterih trkih se galaksiji združita v eno, v nekaterih pa galaksiji »preživita« vsaka posebej, le del njunih zvezd se premeša, nekatere tudi izvrže iz galaksij. Ne pomeni pa trk galaksij tudi neposrednega trka zvezd med seboj. Zvezde so tako daleč vsaksebi, da je malo verjetno, da bi se dve zvezdi neposredno zaleteli.

Astronomi so ne dolgo nazaj sporočili, da so odkrili nekaj deset novih planetov zunaj našega osončja, nekateri med njimi so nekajkrat večji od Zemlje, a bi bili primerni za življenje, kot ga poznamo mi. Bi lahko naši potomci enkrat odpotovali tja?
Danes imamo opazovalne dokaze o obstoju okrog 4000 eksoplanetov, kakor pravimo planetom, ki se gibljejo okoli drugih zvezd. Med temi zvezdami je tudi nam najbližja zvezda Proksima Kentavra, ki je od nas oddaljena štiri svetlobna leta. Med odkritimi eksoplaneti so tudi taki, na katerih so morda ugodne razmere za razvoj življenja. Torej predvsem temperatura, ki omogoča obstoj tekoče vode, in atmosfera. Seveda pa je za zdaj tehnično neizvedljivo, da bi do katerega od eksoplanetov, niti do najbližjega, poslali človeško posadko. Najdlje, kar jim je doslej uspelo poslati človeško posadko, je Luna, ki je od Zemlje oddaljena komaj eno svetlobno sekundo.

Več v Zarji št. 31, 31. 7. 2018.