pia zemljič Odkrito.si

Huda poškodba znane slovenske igralke

Andreas Hvid, Velika piramida Svet24.si

FOTO: Seksala na vrhu Velike piramide

katja mihelčič Petisvet.si

Sanje so življenje brez fizičnega telesa

sneg, sani, termometer, zima Svet24.si

Če bodo padavine, bo snežilo! Vse je odvisno od ...

zasvojenost1 Svet24.si

Mladi umirajo. Kaj še čakamo?!

blaz svab - ms Njena.si

Vesel dan za Blaža Švaba

Alenka Brezovšek Njena.si

Ljubezen po domače: Razkrit nenavaden parček

Ljudje

Pisarna s fenomenalnim razgledom

Nekdanji rokometaš, ki je postal pilot

Avtor:

Katja Božič

Značke:

Aleš Smiljanič je nekdanji rokometaš, ki si je z veliko odrekanja, trme in vztrajnosti izpolnil otroške sanje. Odkar je dvanajstleten prvič z letalom skupaj s starši letel v Dubrovnik, so letala namreč postala njegova strast, želel si je postati pilot. Vse prihranke je vložil v izobraževanje in premostil več ovir, da je danes tam, kjer si je vedno želel biti, v zraku. Štiri leta je letel z Adrio, pred pol leta pa je sprejel nov izziv – ker je dobil službo pilota pri eni najbolj prepoznavnih letalskih družb, podjetju Emirates, se je z družino preselil v Dubaj.

Čeprav zadnja leta živi svoje sanje, pa z veseljem spremlja uspehe svojih nekdanjih soigralcev. »V Sloveniji smo vedno imeli dobre igralce, ki so igrali v vrhunskih evropskih klubih. Kaže, da je trenerju uspelo med seboj povezati prave igralce,« je bil vesel letošnjega uspeha naših rokometašev na svetovnem prvenstvu v Franciji. Nekaj let je bil tudi sam profesionalni igralec, s športnim zaslužkom pa si je financiral izobraževanje za pilota. »Govorili so mi, da bom težko krmaril med strojno fakulteto, ki je bila pogoj za poklic pilota, vsaj za službo pri Adrii, in igranjem rokometa,« se spominja. Bilo je naporno, dostikrat težko izvedljivo, a je šlo. Tipično študentsko življenje z zabavami je žrtvoval za višje cilje. Leta 2008, ko se je prijavil za službo pri naši letalski družbi, mu je manjkala le še zadnja licenca za instrumentalno letenje, ki pa ni bila pogoj za prijavo. Bil je izbran, a bi lahko službo nastopil šele, ko bi opravil prej omenjeno licenco. Toda ko se je to zgodilo, so v Adrii nehali zaposlovati. »Tako sem moral na službo čakati še štiri leta.« Še naprej je igral rokomet, tudi v tujini, med drugim je bil v Španiji, vmes pa je vseskozi obnavljal licence za letenje, kar je bil dokajšen finančni zalogaj, in pisal prošnje. »Šolanje me je stalo približno 50.000 evrov, nekaj so mi posodili tudi starši.« V večini primerov je danes ta poklic žal povezan z denarjem, pravi. Edino še kakšna velika letalska podjetja prispevajo kandidatom za šolanje, a to je vse redkeje.

Več v Zarji, 31.1.2017