omar mama 1 Dobra karma

Mama Omarja Naberja o sinu: 'Naj že najde kakšno...

slovenska-policija, nadzor-prometa, prometnik Svet24.si

To je dokazilo, ki ga je potrebno imeti pri sebi ...

gaber marolt mediaspeed Reporter.si

Marko Potrč ima družbo: to je vplivnež, ki ...

New York Svet24.si

FOTO: Izpovedi Slovencev o uspešnosti posameznih ...

janez jansa pf Necenzurirano

Ne le virus, problem je, da vsi kimajo Janši ...

faviola Odkrito.si

Duh 2-letne deklice, ki obiskuje svoj grob?!

Primož in Renata Peterka ter njuni otroci Maj, Gaja in Stela Njena.si

Se bodo Maju Peterka izpolnile želje?

Ljudje

Tudi ti si angel!

Slikar Janez Štros želi poskrbeti za otroke s posebnimi potrebami.

Odraščal je zasmehovan, prezrt in odrinjen, saj je bil pankrt, kot se sam brez frustracije imenuje. Večkrat je bil tepen kot ljubljen, najraje je ostajal neviden. Tako se je vsaj izognil bolečinam.To se je vleklo dolgo skozi mladost, dokler ni spoznal Anite. Postala mu je vse, angel, žena, mati njegovih dveh otrok. Z njo sta ustvarila veliko, iz nič! Ne samo topline doma, ljubezni, ki je prej skoraj ni poznal, tudi finančno sta poletela do neba. Doživel je zlato obdobje življenja, dokler mu na pot ni stopila bolezen in mu skoraj vsega odvzela. Aniti so odkrili tumor. Neozdravljiv. Po štirih letih trpljenja, boja in upanja, polno slepega zaupanja v razne zdravilce, je vseeno odšla. Onstran. Niti posloviti se nista uspela, tako so tisti dnevi zdrveli hitro...

Naslednji dan, ko je ostal sam, ko šok še niti ni dobro potrkal na njegova vrata, so na vasi že govorili: »Poglej ga, je že v gostilni,« pa je samo kavo pil. Kam pa naj gre od doma, da ne zavije pod drevo z vrvjo v roki, je v mislih vsem odgovarjal. Doma sta sicer bila otroka, edino, kar mu je ostalo, a vseeno je bil izhod v sili nenehno v njegovih mislih. Pred čudno usodo ga je rešil prijatelj, ki ga je vzel s seboj v trgovino s slikarskimi potrebščinami. Tudi sam si je tam nekaj malega nakupil in počasi ga je slikanje sestavilo nazaj. »Vsaj toliko, da nisem naredil samomora,« odkrito pove.

V tujini nagrajen, pri nas zaničevan. Tako je svet začel dobivati precej posebne abstraktne slike, ki so v sebi nosile njiju, ljubezen, bolečino izgube, boj za obstoj. A slika za sliko, kos za kosom, solza na solzo – iz poslovneža se je prelevil v umetnika. Dobesedno in z velikim U. Danes dvainpetdesetletni Janez Štros, na posetnici mu piše slikar iz Kranja, postaja spet »pankrt«. Odrinjen, spregledan, neviden. Enfant terrible naše umetniške scene. Z dosti razstavami po svetu. Kljub vrsti plaket, zlatih priznanj in objav po svetovnih kulturnih medijih ter razstavi v Slovenskem kulturnem domu na Dunaju, ki mu jo je pomagal organizirati Karel Erjavec, verjetno nikdar niste slišali zanj. Nekateri ga zasmehujejo, ker ima najvišje cene likovnih del pri nas, a imel je že tudi kupca, ki je hotel zahtevano ceno plačati brez besed, pa mu Janez slike ni želel prodati. Sam pravi: »Več slik sem razdal kot prodal, a to me čisto nič ne moti. Vem namreč iz lastnih izkušenj, trpljenja in veselja, da če daš, vedno dobiš povrnjeno, samo da ne veš, od kod pride. Zato dajem. In res me ne zanima, kaj bom od tega imel, ampak kdo me potrebuje!«

Več v reviji Zarja št. 47. 22. 11. 2016