luna-2 Dobra karma

Komu verjeti v poplavi informacij? Odgovor je ...

pacient, smrt Svet24.si

Razglasili so jo za mrtvo, devet dni po pogrebu se...

zoran jankovic pl Reporter.si

Kako je Zoran Janković »izdal« rdečo zvezdo: Z...

FOTO2 regres, plača, denar Svet24.si

Šok za samostojne podjetnike. 240 evrov več za ...

20210108-01043070 Necenzurirano

Kako se bosta Počivalšek in Tonin najedla ...

Kourtney Kardashian Odkrito.si

Kardashianka ima novega

Rok Benkovic Njena.si

Ste vedeli, da se je Rok Benkovič leta 2018 ...

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Ljudje

Sandi Češko, najbogatejši Slovenec

Uspehe najbogatejšega Slovenca, ki se merijo s svetovnim merilom, so tlakovali poštenost, znanje, vztrajnost, delavnost in skromnost - in jih še vedno!

Avtor:

Jana

Značke:

Priznam, da mi je Sandi Češko všeč – pa ne zato, ker je najbogatejši Slovenec, temveč zato, ker so njegove uspehe, ki se merijo s svetovnim merilom, tlakovali poštenost, znanje, vztrajnost, delavnost in skromnost. To, da uspešen model poslovanja multinacionalke Studia Moderna, katere oče in solastnik je skoraj dvajset let, posreduje na predavanjih na elitni ameriški univerzi Harvard Business School, Univerzi v Stanfordu pa Dunaju in še kje, je le logična posledica uspešnega delovanja podjetja, ki šteje že 5000 zaposlenih in ima v Sloveniji le še deset odstotkov prometa – drugo proda v svet. Njegovo delo in delo prijatelja Branimira Brkljača so Top shop, Dormeo in Kosmodisk, 120 svetovnih spletnih strani, 21 klicnih centrov in 400 milijonov strank, a mene je očaral z enim stavkom: »Brez družine bi se mi zmešalo!«

Kako se počutite, kakšni so vaši občutki zdaj, ko ste pod tako močnim sijem medijskih reflektorjev – vam je prijetno ali neprijetno, se vam zdi to izguba časa ali priložnost, da drugim pomagate z nasveti in izkušnjami?
Te medijske pozornosti nikoli nisem iskal, tudi hotel je nisem: tisto, kar pride pogrnjeno, vzamem kot izziv, ki ga je treba sprejeti in izpeljati profesionalno. Sam tega nočem, ponavljam, nikoli pa se tudi nisem izogibal medijem in vprašanjem. Je pa to seveda priložnost, da se tudi Studio Moderna, ki je eno od uspešnih slovenskih podjetij, spozna iz katerega drugega zornega kota – čeprav bi si želel, da je bolj poudarjen poslovni vidik.
Te medijske pozornosti nikoli nisem iskal, tudi hotel je nisem: tisto, kar pride pogrnjeno, vzamem kot izziv, ki ga je treba sprejeti in izpeljati profesionalno. Sam tega nočem, ponavljam, nikoli pa se tudi nisem izogibal medijem in vprašanjem. Je pa to seveda priložnost, da se tudi Studio Moderna, ki je eno od uspešnih slovenskih podjetij, spozna iz katerega drugega zornega kota – čeprav bi si želel, da je bolj poudarjen poslovni vidik.
Kakšne velike podpore niste dobili, prej kako poleno pod noge – zakaj?
Različne stvari so bile v zgodovini podjetja, a klasične podpore nisem imel nikoli. Vedno sem bil samostojni jezdec, ki se ni vključil v čredni nagon – to me spremlja že od osnovne šole: pri vedenju nisem bil najuspešnejši, bil sem sicer odličen učenec, a zaradi moje posebnosti, socialnega angažiranja in pomoči drugim so me v osmem razredu osnovne šole nagradili s trojko za vedenje; učiteljska zbornica je bila razdeljena na dva dela, s preglasovanjem so se vendar odločili, da je moj uspeh odličen – no, za vstop v gimnazijo je bila to najhujša možna karakteristika.
Čut za socialnost vam je očitno ostal, saj radi in pogosto pomagate, tudi poštenost in pogum sta del vas. So se te lastnosti zapisale v otroštvu z vzgojo staršev, ste te odlike zavestno gojili?
Mama je bila vzgojiteljica in me je vedno vzgajala v poštenem duhu, oče je bil obrtnik, vedno je živel pošteno in od svojega dela; tako sem bil vzgojen. Ja, nekaj imajo pri tem geni pa vzgoja in seveda lastna odločitev: na tem področju se nisem nikoli vdal, nikoli nisem sklepal kompromisov. Zato sem dobival še malo več polen pod noge, zato sem moral vedno doseči stvari na najtežji način. Kar je samo večji izziv: večje kot so bile prepreke, bolj sem jih moral preskočiti – ali se prilagodiš ali padeš. Uspelo mi je preskočiti.
Brala sem, da ste očetu pomagali razvijati fotografije v temnici že kot otrok, da ste delali med vsakimi počitnicami, pozneje ste delali v delovnih brigadah – vse to sem počela sama, a takšnega rezultata ni. V čem je skrivnost, v sreči, prijateljih, ki pomagajo?
Veste, ljudje dosegajo vrhunske rezultate na različnih področjih, a svet je narejen tako, da je nagrajeno tisto, kar se dogaja na materialnem področju, v gospodarstvu – uspehi in rezultati v umetnosti, medicini, izobraževanju niso tako nagrajeni. Moje ambicije so bile najprej v politiki, a sem ugotovil, da tam ni mesta zame, ker sem bolj revolucionarne, radikalne narave, ki je zaželena in produktivna le v prelomnih trenutkih politike – v mirnih časih se zahteva modrost. Politika je namreč umetnost, podjetništvo pa je revolucija, ki zahteva radikalnost.
Ampak član stranke SD ste še vedno?
Še vedno. Z načeli stranke se še vedno strinjam. Nikoli nisem imel nobene funkcije v Zvezi komunistov, ravno tako so me metali ven, dogajalo se mi je, kar se je vsem, ki so mislili malo drugače. A z generalnimi načelnimi principi ali religijo v smislu desetih božjih zapovedi nimam nikakršnih težav.
Verjetno bi politično glede na to, da ste z Janezom Janšo prehodili 250 kilometrov, lahko zajadrali tudi kam drugam?
Ste pa dobro proučili mojo zgodovino. No, bil sem eden od njegovih največjih podpornikov, ko je bil na republiški konferenci, jaz pa v občinski organizaciji, ko smo se bojevali za podružbljanje SLO: predlagal je, naj bom njegov načelnik štaba na poti Avnoja v Jajce, spala sva v istem šotoru, takrat sva skupaj prehodila 250 kilometrov. Takrat so nastale tudi razlike med cilji in metodami.
Kako ocenjujete kvazi levo in kvazi desno politično opcijo, kvazi zato, ker se zdi vse eno, kako vidite voditelje strank, vas kdaj povabijo na pogovor?
Ne, nikogar ne zanimam. Edini, s katerim sem še v stiku, je nekdanji predsednik države Milan Kučan.
Odprl je Orio, vaše prvo podjetje, ne?
Nobenih materialnih privilegijev nisem dobil, sem pa na začetku svoje poti dobil zelo veliko moralno podporo, to, da je Milan Kučan prišel odpret podjetje z enim zaposlenim in brez poslovnih prostorov. Čeprav je ves aparat okrog njega skakal do stropa, češ kako si upam kaj takšnega sploh prositi. Ne vem, kako sem ga prepričal: ko sem ga pozneje vprašal, zakaj, in mu rekel, da sem tudi sam pozneje videl, da je ta poteza bila drzna, je odgovoril, da me pozna iz mladinske organizacije, da ve, da sem sposoben, da je verjel, da bi mi uspelo – če ne prvič pa drugič. Dal mi je dobro popotnico – moralno moč.
Ste tudi vi tako verjeli vase?S prihodnostjo se nisem ukvarjal. Verjamem, da sem sposoben živeti od svojega dela. Nekih velikih ciljev na začetku ni bilo, le želja po tekmovanju in polotiti se vsega, v kar lahko vstopiš.

Več v Jani št .46

Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ