nada-primoz-poroka Dobra karma

Žena znanega športnika ima posebno strast – in...

bill clinton Svet24.si

VIDEO: Clinton je kar zadremal med Bidnovo ...

janja sluga bobo1 Reporter.si

Portali SDS so se zaradi nastopa v Studiu City ...

otrok, trgovina, trgovina z otroškim programom Svet24.si

Kaj vse se odpira v devetih regijah z boljšo ...

Janša-Jelinčič Necenzurirano

Koliko stane podpora Jelinčičeve SNS? Tri ...

Cennet Solze v raju Njena.si

Konec serije Solze v raju

viktorija-petek---viki, viktorija-petek Njena.si

Na dan pogreba izšla zadnja pesem slovenske pevke

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Alter

Kdo nas obišče pred smrtjo?

Smrti se bojimo skoraj vsi, še posebej med pandemijo, ko nas je strah odpreti časopis in preleteti osmrtnice, saj pogosto najdemo med njimi koga znanega. Težko zapuščamo svet, ki ga poznamo, in bojimo se tistega, kar bo potem, če sploh bo kaj. Znana krilatica pravi, da še nihče ni prišel nazaj, da bi povedal, kako je tam, kar pa ne drži povsem. Kar petina ljudi, ki so preživeli klinično smrt, zelo podobno opisuje čudoviti svet, v katerem so se znašli. In nenavadno veliko ljudi pred smrtjo »vidi« pokojne sorodnike, ki jim pomagajo prestopiti mejo med tem in onim svetom. O tem lahko preberete v knjigi Davida Kesslerja Videnja, potovanja in polne sobe (založba Eno), v kateri je zbral osupljive zgodbe številnih sopotnikov umirajočih.

Po spletu te dni kroži zapis neskončno bogatega Steva Jobsa, ki ga je pred smrtjo posvetil ljudem in jim povedal, da je bil res uspešen poslovnež, toda ob tem je bil bolj malo srečen. Na koncu zapisa je pripomba njegove sestre, da je, tik preden je umrl, zrl čez glave družinskih članov nekam proti stropu in govoril o vau, o vau, o vau. Le kaj je videl?

Knjiga, ki vam jo ponujamo v branje, razkriva, kaj je najbrž videl Steve Jobs. Morda čudovito, barvito pokrajino, za katero je imel v svojem poslovnem življenju tako malo časa? Če bi videl katerega od pokojnih sorodnikov in prijateljev, bi to najbrž povedal. Umiral je pri polni zavesti.

Doping, vgrajen v možganih? Zgodbe o tunelih, slepeči svetlobi in ljubeznivih pokojnikih, ki nas čakajo na oni strani, so že dolgo znane, prvi je o njih pisal Platon. Obsmrtne izkušnje imajo verni in neverni iz vseh religij in kultur, a ko o tem sprašuješ znanstvenike, se običajno izmažejo s pojasnilom, da ljudje, ki so bili klinično mrtvi, pa tisti, ki imajo videnja pred smrtjo, halucinirajo zaradi zdravil ali pa imajo v možganih premalo kisika. In če se izkaže, da je bilo kisika dovolj, smrtno ogroženi pa zdravil sploh ni jemal, je pri roki obrazložitev, da imajo možgani v rezervi nekakšen doping, možgani namreč iz našega spomina izbrskajo vse, kar nas razveseli in umiri. Doping se aktivira, ko začnejo telesne funkcije ugašati, in nam olajša pot tja čez na različne načine, najpogosteje nas pride iskat kateri od pokojnikov, ki smo ga imeli radi. Kar je mogoče razumeti. Kaj pa zgodbe o umirajočih, ki »vidijo« tudi pokojnike, za katere zmotno mislijo, da so živi? Tu seveda teorija o možganskem dopingu odpove. Mnogi strokovnjaki priznavajo, da »pojavi obstajajo, jih pa ne znamo razložiti«. No, nekateri znanstveniki jih znajo, med njimi je kar nekaj izjemno izobraženih kvantnih fizikov in strokovnjakov za umetno inteligenco, tudi pri nas jih je kar nekaj. Popreproščeno povedano pravijo, da je zavest nekaj, kar ne umre s telesom, ampak nadaljuje življenje v neki drugi dimenziji …

Davida Kesslerja imajo za enega najbolj izkušenih na področju spremljanja umirajočih in njihovih svojcev, napisal je že celo vrsto knjig. V tej, ki jo imamo v slovenščini, se ukvarja z videnji umirajočih, ki so potem zares umrli, torej ne gre za obsmrtne izkušnje preživelih. Avtor se je pogovarjal s številnimi zdravniki, sestrami, osebjem iz hospicev, ki so bili pri videnjih umirajočih prisotni, nekateri imajo celo izkušnje s svojci.

Kdo so vsi ti ljudje? Avtor nenavadna videnja, ki se lahko začnejo že dneve ali celo tedne pred smrtjo, deli v tri kategorije:

   1.   Po umirajočega pride že pokojni sorodnik (največkrat mama), lahko pa tudi božanstvo iz verstva, ki mu umirajoči verjame.

2.  Nekateri se odpravljajo na pot s potovalkami in čakajo na avtobus, vlak, letalo, na ta način prehajajo tudi otroci.

3.  Eni pa pred smrtjo videvajo polno sobo pokojnikov, vseh niti ne poznajo, čeprav se potem nekako izkaže (prek spremljajočih sorodnikov, ki jih po opisih prepoznajo), da so v življenju vendarle imeli stike. Recimo pokojnik, ki se je prišel umirajočemu zahvalit, da je vzgojil njegovega sina, čeprav se sploh nista poznala, ker se je poročil z njegovo vdovo …

Kaj naj si človek misli? Tudi če nismo še nikoli brali o reinkarnaciji, prehodu duš, univerzumu, od koder prihajamo in kamor se vračamo, če ne verjamemo v pekel in nebesa in da je po fizični smrti sploh še kaj, nas bo knjiga potolažila. Umirajočemu je pravzaprav čisto vseeno, ali mu odhod s tega sveta olajša možganski doping ali vodniki od drugod, da le ne trpi in se ne boji. In nedvomno je tudi spremljevalcem umirajočih lažje pri srcu, če uvidijo, da bojazni in trpljenja ni več.

Več v reviji Zarja Jana, št. 5015. 12. 2020