Saša Einsiedler Odkrito.si

Rastejo otroci, pa tudi posel Saše Einsiedler

Lady Gaga Svet24.si

Je Lady Gaga zaradi njega pustila svojega ...

psi-20. dober spanec Petisvet.si

Pes pri človeku zavoha raka, pa tudi ...

iris mulej Njena.si

Iris Mulej objavila prelepe nosečniške ...

severina Svet24.si

Severina propada? Odpušča sodelavce, naganja ...

bff vichy friends Njena.si

Slovenke v najboljših prijateljicah iščejo ...

iris mulej Njena.si

Iris Mulej objavila prelepe nosečniške ...

Alter

Če se ženska počuti dobro, vse deluje

Dr. Mitja Bračič o tem, da je treba družino postaviti na prvo mesto

»Dolg študij, doktorat, delo v vrhunskem športu, kjer ni prostora za odnose in čustva, raziskovalno delo in delo nasploh, vse to ti opere možgane in ubije še tisto trohico srčnosti in čustev, ki si jih imel. Vzorci kapitalizma, ki nam jih privzgajajo, razdiralno vplivajo na vse sfere družbe, še najbolj pa zaradi tega trpijo družine. Življenjsko poslanstvo moža in očeta je, da ustvari nebesa za ženo in otroke,« je na svojem profilu na Facebooku zapisal dr. Mitja Bračič, specialist za zdravljenje poškodb, predvsem pa mož in oče dveh majhnih otrok iz Ljubljane. Posledice njegovega trdega dela in kariere so bile trikratna izgorelost, pri čemer je skoraj izgubil tudi družino. Ko se je tretjič sesul, se je zavedel, da tako ne bo šlo več naprej, poiskal je pomoč in se prebudil. Mnogi še danes težko verjamejo, da pred njimi stoji drug človek.

Tekst: Katja Božič, foto osebni arhiv

»Prihajam iz precej razbite družine. Mama me je rodila pri osemnajstih in se kmalu vrnila v službo in me prepustila v varstvo drugim, tako da se mi z njo ni uspelo pristno povezati, oče, ki je bil posvojen, pa se nikoli ni mogel poenotiti s svojim življenjem. Večji del otroštva sem preživel pri svoji babici. Kot nekakšen obrambni mehanizem sem razvil veliko tekmovalnost, vseskozi sem se ukvarjal s športom, v šoli pa sem bil vedno nadpovprečen učenec. Bil sem velik individualist z močnim egom, težko sem se socializiral v družbo, bil sem bolj volk samotar.« Strah ga je bilo globljih stikov s prijatelji in dekleti in je ob razhajanjih zelo trpel. »Vzpostavil sem nekakšno čustveno blokado, da se nisem nikoli na nikogar preveč navezal. Največ težav s sprejetjem samega sebe pa sem imel v puberteti. Iskal sem toplino, ki je nisem nikoli našel. Nato sem se povsem zaprl, postal ciničen, kritičen, izjemno delaven, vbil sem si v glavo, da si moram ustvariti kariero, ne glede na vse, da se dvignem z družbenega dna. Kar mi je sicer precej dobro uspelo, ampak v vsem tem času sem pozabil nase. Najbolj me je izpolnjevalo delo, rezultati, uspehi, vedno sem iskal nove potrditve. Ko sem te dobil, se uspeha nisem nikoli veselil in sem spet začel iskati nove izzive, nikoli nisem bil zadovoljen sam s sabo. Potrditve sem iskal v družbi, ki ti jih nikoli ne da, zato sem bil vedno razočaran.« V zadnjih petih letih, od poroke naprej, so se njegovi negativni vzorci zelo potencirali, pravi. »Moje najboljše ogledalo je postala žena Neža, ki je čisto drug tip človeka. Je pozitivna, ne mara negativnosti, cinizma, ker izhaja iz povsem drugačne družine kot jaz. Od začetka je moj najboljši učitelj. Težko sem sprejemal ljubezen in srčnost, zato sem se še bolj zapiral. Ko sta se rodila otroka, mi tudi z njima ni uspelo vzpostaviti pristnega stika, vse je bilo nekako površinsko.«

Tretja izgorelost. Vse se je začelo spreminjati pred letom dni, ko je spet izgorel. »Imel sem zelo slabo krvno sliko, porušil se mi je imunski sistem. Ker imam s. p., sem moral kljub temu delati. Trajalo je kar tri do štiri mesece, da sem prišel k sebi. Spoznal sem človeka z zgodbo, podobno moji – danes je moj dobri prijatelj. On je napravil izjemen duhovni napredek in je opazil, da imam težave. Ko sem se mu začel odpirati, mi je svetoval, kako naj začnem odpravljati svoje težave. Najprej sem se začel zdraviti telesno, da sem si dvignil imunski sistem.« Že ko je prvič izgorel, se je odločil za psihoterapijo. »A sem ugotovil, da se mojega primera psihoterapevti žal niso želeli resno lotiti, ker je bil preveč kompleksen. Sčasoma sem postal precej odvisen od družbenih omrežij, gledal sem veliko nasilnih filmov, kar je verjetno sprožalo moje vzorce agresije, hkrati pa je začelo škripati še v družini. Takega, kakršen sem bil, me žena in otroka niso mogli sprejemati. Prišli smo do točke, ko se je bilo treba odločiti, ali bomo šli naprej ali pa se bomo razšli. Vzel sem si deset dni časa povsem zase. Takratni psihoterapevt mi je celo svetoval, naj družino zapustim, kar je v meni sprožilo velik čustven odziv; tega nisem bil pripravljen storiti. Vseskozi pa sem verjel v neko višjo silo, v energije, vendar se mi s tem do takrat še ni uspelo ukvarjati.«

Več v Zarji, 5.3.2019