ivana kovac 2 Odkrito.si

Ivana odvisna od mamil, zdaj z ljubko hčerkico

Cotswolds Svet24.si

Vsa resnica o njunem zakonskem življenju

samorog 2 Petisvet

Samorogi so ob nas, a ne kličite jih, kadar ...

vreme, ohladitev, dež Svet24.si

Velika vremenska sprememba: tako hitro se bo ...

Emi Nikočević Svet24.si

Takšna je druga plat menedžerja Bara

maja zupan miss 2017 Najstnica.si

VIDEO: Kako se pripraviti na lepotno tekmovanje?

moja bos Njena.si

Tragičen konec serije Moja boš, oboževalci ...

Alter

Je hrana res lahko zdravilo?

Del sveta, ki mu gre čedalje bolje, postaja tudi čedalje bolj bolan. Naraščanje bolezni neznanega izvora povzroča sive lase znanosti in uradni medicini, ki se bo slej ko prej morala srečati s spoznanji tradicionalne. Naš sogovornik mag. Petar Papuga je zdravnik klasične medicine in specialist za akupunkturo; tradicionalno medicino je študiral na Kitajskem. Je vnet zagovornik integrativne medicine, torej povezovanja obeh. Na pravkar minulem festivalu zdravja v Cankarjevem domu je pripravil delavnico o stresnem učinkovanju hrane. Seveda smo ga prosil za nekaj nasvetov.

Avtor:

Edita Žugelj

Značke:

Kakšen vpliv ima hrana po tradicionalni kitajski medicini, najnovejših znanstvenih spoznanjih in vaših izkušnjah na človekovo zdravje?
Zagotovo sta hrana in gibanje temelja zdravja. To, kar delamo vsak dan, najbolj vpliva na nas. Vendar so ti vplivi pogosto na začetku neopazni in šele sčasoma v dobri ali slabi podobi pridejo na dan. Vsi medicinski sistemi preteklosti in sedanjosti imajo na določenih področjih po svoje prav. Pri iskanju najboljših odgovorov je najbolj pereče, ko pridemo do neke stopnje »nesoglasja« s hrano. Takrat se mnogi znajdemo v zagati in ne vemo, kaj je prav. Območje raziskovanja vplivov hrane na zdravje in počutje  je tako obsežno, da potrebujemo združitev vseh sodobnih in starodavnih ugotovitev o pomembnih izsledkih s tega področja. Ko gre za preobčutljivost za hrano, se še posebej pokaže nuja, da take težave rešujemo čim bolj integrativno in utemeljeno na dejstvih. Že stari kitajski zdravniki so dejali, da stara zdravila ne bodo dobra za nove bolezni. Danes smo s predelavo, olepševanjem ter vsemi dodatki in postopki iz hrane iztisnili veliko pristnega in prvinskega. Tako se telo hitro znajde v nesoglasju s tem, kar zaužijemo, posledica tega pa je neskladen imunski odziv na hrano z veliko odprtimi vprašanji. Ko bomo bolje razumeli vpliv hrane na človeka, bomo lahko vzročno in brez zdravil odpravili veliko zdravstvenih težav, ki temeljijo na prehranskih posebnostih posameznika.

Se strinjate s trditvijo, da je hrana zdravilo?
Do neke mere se, vendar je pri tem veliko pretiravanja. Do hrane imamo preveč neobjektivnih in površno utemeljenih pričakovanj. Hrana lahko postane zdravilo, kadar jo uživate dlje časa, štiri, pet tednov in več. Tako lahko določene težave omilite; da bi neko resno ali kronično bolezen ozdravili samo s hrano, pa je pogosto zavajajoča zabloda. Hrana je lahko zdravilo v tem smislu, da s pravilnim prehranjevanjem razbremenimo telo, predvsem imunski sistem in obtočila, izboljšamo prekrvitev, odplavimo  strupene ostanke presnove … Takrat lahko od hrane pričakujemo, da bo prispevala k samozdravljenju; ko telo razbremenimo presežkov in škodljivih sestavin hrane, ustvarimo prostor, da naredi zase veliko več.

Ko ste govorili o posledicah predelave hrane, ste imeli v mislih tudi pridelavo? Pogosto so že semena obdelana s strupi …
To je obsežno področje, za katero nisem strokovnjak, imam pa o tem svoje mnenje. Gensko spreminjanje živil, vpliv glifosatov ter drugih škropiv na zdravje je nekaj zelo pomembnega, rekel bi celo »inovativnega« v našem prostoru, in ne vem, kako se bomo teh »inovacij« znebili. Nekateri hrepenijo po velikanskih zaslužkih, drugi po lepih pridelkih, ne glede na to, kako strupeni so. To je velik problem, ampak verjamem, da je vedno več ljudi ozaveščenih.

Katera hrana je koristna za dobre bakterije v črevesju?
Predvsem moramo nadzorovati proces trohnenja in razraščanja t. i. komenzalov, dobro prilagojenih, posamezniku »domačih mikroorganizmov«, ki so ves čas v nas, vendar v zmernem številu. Če se njihovo število poveča (npr. kandida ali mlečnokislinske bakterije), se poveča tudi fermentacija. Čezmerno nastajanje teh biološko aktivnih snovi, predvsem histamina, serotonina in dopamina, lahko neugodno vpliva na prepustnost črevesja in se del  strupenih ostankov prebave znajde v obtočilih. Ko govorimo o dobrih živilih, ne smemo prezreti pomembnih razmerij – količine živil, združljivosti, stopnje kislosti oziroma alkalnosti, ki vplivata na vrenje in učinkovito delovanje naših prebavnih encimov. Zdrava hrana je predvsem rastlinska z zmerno količino fermentiranih mlečnih izdelkov. Veliko odraslih mlečne izdelke težje prebavlja, zato moramo biti pri izbiri in količini previdni in redno opazovati odzive telesa na mlečno hrano. Potem je pomembno, da je v hrani čim manj težkih, nasičenih maščob ter da je sezonska, vzgojena čim bliže domačem kraju.

Zakaj je presežek škodljivih bakterij v črevesju tako skrb vzbujajoč, zakaj do tega pride?
V prvi vrsti gre za presežek hrane. Bakterije hranite že s tem, če pojeste več, kot potrebujete, jeste pozno, ko nimate dovolj encimov za kakovostno in dokončno prebavljanje zaužitih živil. Zelo moteče je spreminjanje prepustnosti črevesne stene, saj zaradi tega vsebino tankega ali debelega črevesa po limfi in žilah zelo hitro dobite v možgane in oddaljene dele telesa, kjer potem potekajo vnetni procesi, ki povzročajo  okvare tkiv in organov. To bo sčasoma gotovo vplivalo tudi na nova spoznanja v interni medicini, psihologiji in psihiatriji. Imunsko šibkemu človeku lahko neko živilo naredi izjemno škodo, drugemu pa nič. Dovolj gibanja, redno pitje in uživanje zdrave, kemično neonesnažene hrane prispeva k razvoju močnega imunskega sistema. Odziv tudi ni enak, če isto živilo pojeste opoldne ali zvečer. Zvečer ga boste gotovo težje prebavili, napihovalo vas bo, slabo boste spali … Kljub temu da obstajajo splošna pravila, je težko posploševati, veliko je odvisno od posameznika in njegovega življenjskega sloga. Pa vendar: kislega sadja, na primer, ni dobro uživati s škrobnatimi živili, ker potem močno napihuje. Koristno je, da jemo čim bolj preprosto in da je med posameznimi živili dovolj presledka: po beljakovinski hrani od tri do štiri ure, po vlakninah ali vodenem sadju pa ga ne potrebujemo. Če pa v istem obroku pomešamo pet različnih kategorij živil, moramo imeti zelo močna prebavila, da ne čutimo preobremenitve. Ko se v prebavilih po zastajanju ali čezmernem vrenju hranil zbere veliko krvi in limfe, je je manj v glavi in je to jasen znak napačnega združevanja živil. Saj poznate stavek: »Ko sem lačen, ne morem delati, ko se najem, sem pa zaspan.« Dobre rešitve pri hrani so preproste, dostopne, niso predrage in zanje ni treba na drug konec sveta.

Več v Zarji št. 7, 13. 2. 2018.