balmoral 2 profi Odkrito.si

Šokantna novica o smrti princa Philipa

16-oliver dragojevic Svet24.si

To si je o Slovencih mislil Oliver Dragojević

tretje oko, akaša Petisvet

Akaški zapisi dostopni vsakemu, to je pot do njih

vodstvo UKC Svet24.si

Slovenski otroci umirajo, zdravniki pa se kregajo

vunjak dopust2 Svet24.si

FOTO: Dejan je vesel, da ga imajo za očetovega ...

Niall Horan in Hailee Steinfeld (1) Najstnica.si

Niall Horan in Hailee Steinfeld končno pokazala, ...

Petra_Kercmar_foto_Mankica_Kranjec Njena.si

Z njim na dopustu uživa Petra Krčmar

Zgodbe

Upanje in hvaležnost na slovenskem Caminu

V petek, 1. junija, se je deset ozdravljenk in bolnic z rakom dojk, starih od 35 do 75 let, peš odpravilo iz Ljubljane v Trst. Odločile so se, da bodo v šestih dneh prehodile malo več kot 125 kilometrov dolgo pot. Deset jih je hodilo ves čas, občasno se jim je pridružila še kakšna članica Europe Donne, združenja za boj proti raku dojk. Ko so v sredo, 6. junija, utrujene prispele na cilj, jim je bilo žal, da gredo narazen. Pa vendar, ko pride človek do cilja, je konec poti. In tako kot v življenju, so menile, so pomembnejši pot in spoznanja kot cilj.

Avtor:

Neva Železnik

Značke:

Vse pohodnice so poudarjale, da so skušale s pohodom popularizirati hojo, ki je najnaravnejša oblika gibanja. Stalna telesna dejavnost, trdijo zdravniki, ščiti pred vsemi boleznimi, tudi pred tem, da bi ponovno zbolele za rakom! Upajo, da bodo za hojo navdušile še druge, da bodo pešačili vsaj po enem od štirih krakov mednarodne Jakobove poti po Sloveniji: gorenjskem, dolenjskem, štajerskem ali primorskem, ali pa bodo prehodili kar vse štiri. Tako bodo storili nekaj zase, za svoje telesno in duševno zdravje, ob tem pa spoznavali zanimive ljudi ter neokrnjene lepote Slovenije.

Ker sem jih spremljala prvi del poti, vem, da moraš imeti kar dobro kondicijo, da se tega lotiš, saj je treba hoditi več dni zapored. Vsak dan povprečno 25 kilometrov.

Pohodnice so mi, ko smo jo v vročini in tudi po močvirju mahale čez ljubljansko barje, povedale, da bo dobro telesno pripravljen človek en krak Jakobove poti prehodil z lahkotnim korakom v nekaj dneh, oseba s slabo kondicijo pa bo zanj potrebovala več časa in telo bo, še posebno na koncu poti, bolj utrujeno. No, jaz sem bila, priznam, že po prvem dnevu pošteno utrujena. To je bila kazen, ker prej nisem dovolj trenirala.

Sicer pa so imele pohodnice Europe Donne dvojno srečo. Z njimi je hodila tudi upokojena zdravnica, članica Europe Donne, in spotoma zdravila žulje, pike žuželk ter druge manjše nevšečnosti. Bojan, simpatizer Europe Donne, pa jim je iz kraja v kraj s kombijem prevažal najtežje kose prtljage. Toda večina je vseeno nosila nahrbtnike, saj so imele v njih spravljeno pelerino, če bi jih ujela popoldanska nevihta, rezervno majico, robčke, malico in seveda veliko steklenico vode.

»Nobena dolga pešpot ni tehnično zelo zahtevna, naporna pa je zaradi vsakodnevne večkilometrske hoje. Pa tudi zaradi mnogih vsakodnevnih vzponov in spustov. Upoštevati je treba tudi vremenske razmere na poti, visoke temperature ali dež, ki lahko celo za nekaj ur zaustavijo korak,« je povedala Mateja Drev, njihova vodnica, ki je to pot že prehodila in je zato vodila članice Europe Donne. Pojasnila je, da se pot sv. Jakoba v Trstu ne zaključi, njen cilj in cilj vseh Jakobovih peš- ali kolesarskih poti po Evropi je v Santiagu de Compostelo v Španiji. V Trstu se zaključi le slovenski del primorske poti.

In zakaj gredo ljudje na takšno pot? Članice Europe Donne pravijo, da želijo nekateri s hojo poglobiti svojo vero, drugi med hojo spoznavajo samega sebe, tretji gredo na pohod, da naredijo nekaj zase … Prepričane pa so, da vsi, ki prehodijo to ali ono pot, pridejo domov duševno bogatejši in notranje srečnejši.

Več v Zarji št. 24, 12. 6. 2018.