nusa_derenda Odkrito.si

Nuša Derenda s strtim srcem

horoskop Svet24.si

Horoskop za sredo, 22. avgusta

Kozarec vode Petisvet

Enostavna metoda, ki vam lahko čez noč ...

Kolinda Grabar-Kitarović Svet24.si

Klara na rojstni dan povabila hrvaško ...

Danijela Martinović Svet24.si

Imata Danijela in Grašo res hude težave v zvezi?

Justin Bieber Najstnica.si

To je Bieberjev dojenček

Giorgos Parasiris; Savina Atai Njena.si

Savina Atai se je poročila

Zgodbe

Moje ime je Alja, bila sem nedonošenček

Mala dlan, veliko življenje – akcija Zarje in medijev skupine Media 24

Avtor:

Katja Božič

Značke:

Tako se s simpatičnim glaskom v spotih akcije zbiranja sredstev za nov inkubator ljubljanske porodnišnice skupine Media 24 predstavlja simpatična Alja Cestnik, ki je svoj nepričakovani veliko prezgodnji prihod pred osmimi leti napovedala v osemindvajsetem tednu nosečnosti.

Tekst: Katja Božič, foto: Andrej Križ

Kmalu po poroki sta Nina, voditeljica in glasbena urednica na radiu Veseljak, in njen mož Simon izvedela, da bosta dobila otročka. Življenje je bilo videti popolno. Začela sta si urejati stanovanje in budno spremljala razvoj novega življenja v Nininem trebuhu. »Okoli dvajsetega tedna nosečnosti pa sem zaslutila, da z otročkom ni vse tako, kot bi moralo biti. Zdelo se mi je, da se skoraj ne premika,« se spominja Nina. Tudi ginekologinja je bila malce zaskrbljena, zdelo se ji je, da je otroček premajhen za njegovo starost. Poslala jo je po drugo mnenje, ta zdravnik pa je menil, da niso dobro določili predvidenega časa poroda, in ga je prestavil za dvajset dni. A jo je njena ginekologinja vseeno poslala na odvzem krvi in še nekaj pregledov. Čeprav se je ves ta čas Nina še dokaj dobro počutila, se je nekega dne – bilo je že blizu osemindvajsetega tedna nosečnosti, zbudila zelo čudna. »Vsa sem bila zatekla, komaj sem obula čevlje, izmerili so mi zelo visok pritisk.« Ginekologinja ji je povedala, da so to znaki preeklampsije, bolezenskega stanja nosečnic, ki se pojavi v 6. mesecu nosečnosti in je zelo nevarno tako za mater kot za nerojenega otroka. Izvidi so bili slabi, zato so ji rekli, da bo zaradi varnosti sebe in otroka morala roditi. »Jokala sem, da tega ne morem, ker sem noseča šele 28 tednov in ker doma nimam še nič pripravljeno za prihod dojenčka.« Takrat sta si s Simonom namreč še urejala stanovanje, saj sta menila, da imata časa za pripravo na otročka dovolj. »Vse sestre, ki so prišle v bližino, sem spraševala, ali bom res rodila,« se smeji. Na pustno soboto, 13. februarja, pa niso mogli več čakati, saj bi se lahko stanje poslabšalo. Nina je s carskim rezom rodila Aljo – malčico, ki je tehtala le 760 gramov in bila velika 32 centimetrov. Vse se je dogajalo tako hitro, da je Nina dogodkom komaj sledila. »Romantično sem si predstavljala, da bom rodila normalno, tako kot večina mamic, da mi bodo otročka položili v naročje in rekli: punčko imate!« Pa ni bilo tako. Punčko je videla šele naslednji dan, še prej pa so jo seznanili z vsemi težavami, s katerimi se je prezgodaj rojena malčica spopadala. »Tako je bila majčkena, prej si nisem mislila, da tako majhen otroček lahko preživi. Ne predstavljaš si, da boš svojega otroka videl vsega priklopljenega na razne aparature, zaradi maske za dihanje ji nisem niti obrazka dobro videla. Ta prizor te res stisne, solze pa kar lijejo … Sem bila pa po drugi strani vesela, ker so si na oddelku res vzeli čas zame. Sproti so mi sporočali, kaj se z Aljo dogaja, kako napreduje njena teža, tako da sem bila vsaj malo pomirjena.«

Inkubatorji so nepogrešljivi. Malčica je bila en mesec priklopljena na kisik, ker ob porodu ni imela dovolj razvitih pljuč. »Najbolj sem se bala možganskih krvavitev, ki so pri nedonošenčkih pogoste, a smo imeli srečo.« Aljo so že od začetka hranili z Nininim mlekom. To je bilo največ, kar je Nina v tistem trenutku lahko naredila zanjo, saj so za njeno zdravje skrbeli pediatri in medicinske sestre. »Šele tam vidiš, kakšna dragocenost so inkubatorji. Vedno jih bomo potrebovali. Na intenzivnem oddelku smo se našli sami pari, ki smo bili zdravi, vse smo imele lepo nosečnost, potem pa nas je povsem presenetil prezgodnji porod. Brez inkubatorjev naši otroci ne bi preživeli. Bistvo ni samo v tem, da jih je premalo, temveč so tudi zelo stari. Naša Alja je bila k sreči v novejšem, ki je imel vgrajeno tudi tehtnico, stari inkubatorji pa tega niso imeli. Otročke so morali jemati iz inkubatorjev, da so jih stehtali, kar pa je bil zanje velik napor.«

Več v Zarji, 6.2.2018