vodičar Odkrito.si

Usodni da Mihe Vodičarja, prišla tudi bivša

helena blagne Svet24.si

Helena, Salome, Desa in Zvezdana o menopavzi

Harlequin ichthyosis, luske Svet24.si

VIDEO: Mati svojega enoletnega sinčka dvakrat na ...

Luka Mesec Svet24.si

Koalicijske igrice in zviti načrti Luke Mesca

Selena Gomez, italija Najstnica.si

Selena Gomez ujeta v naši sosednji državi

angelska števila Petisvet

Angelska števila: kaj vam sporočajo angeli?

kolsek natalija 16_1 100 Njena.si

Natalijo Kolšek ujeli policistki

Zgodbe

Ne podcenjujte letošnje gripe!

Na sosednjem Hrvaškem so že razglasili epidemijo gripe. Kljub drugačnim napovedim prevladuje tip B (lani je bil A), zato tisti, ki ste gripo preboleli v prejšnji sezoni, letos niste imuni.

Avtor:

Milka Krapež

Značke:

Pred božičnimi prazniki je po vsej Evropi in tudi v naši državi nekoliko poraslo število bolnikov, okuženih z virusi gripe. Letos se je sezona gripe začela še prej kot lani, saj so viruse potrdili že konec oktobra. Število bolnikov pa je začelo naraščati v zadnjih dveh tednih pred novim letom. Predzadnji teden je bilo za 28 odstotkov zbolelih več kot teden dni prej.

Prejšnja sezona gripe je pri nas dosegla vrh sredi februarja. Nacionalni inštitut za javno zdravje je tako kot evropski center za spremljanje nalezljivih bolezni poročal, da kroži največ virusov tipa A (H3N2), kar naj bi veljalo tudi zdaj. Ljudje, ki so zboleli lani, naj bi bili letos zato zaščiteni. Vendar grafikoni na spletnih straneh Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za naše območje kažejo, da je vse več virusov gripe seva B Yamagata, podobno poročajo s Hrvaškega. Krožijo pa tudi respiratorni sincicijski virusi (RSV), ki so nevarni najmlajšim otrokom (nedonošenčkom in tistim, ki imajo prirojeno srčno okvaro oziroma bolezen dihal). Čeprav so jih v odvzetih vzorcih zasledili manj kot štiri odstotke, pazljivost ne bo odveč.

Virusi gripe seva B Yamagata. Ti virusi lahko okužijo samo ljudi in tjulnje. Kakor pravijo strokovnjaki, je to vzrok, da teh virusov ni tako veliko, da bi lahko povzročili večjo epidemijo, poleg tega pa se v primerjavi s tipom A trikrat počasneje spremenijo (mutirajo). Trenutno sta znana dva podtipa, Yamagata in Victoria. Ko zboli človek, okužen z virusom gripe seva B, se bolezen razvije počasneje kot pri sevu A. Načeloma naj bi virusi gripe B povzročali blažje reakcije kot virusi gripe A, lahko pa se zgodi, da je tudi gripa tipa B nevarna za siceršnje človekovo zdravje. Znaki bolezni so podobni: vročina oziroma občutek vročičnosti, kašelj, boleče grlo, izcedek iz nosu in zamašen nos, bolečine v sklepih in mišicah, glavobol, utrujenost, včasih tudi driska in bruhanje, kar pa se pogosteje zgodi otrokom. Znaki se torej ne razlikujejo toliko, da bi človek lahko uganil, kateri tip virusa gripe ga je napadel. Mimogrede, Hrvati poročajo, da se je pri njih začela prava epidemija gripe, saj število bolnih nenehno narašča. Pri njih že prevladuje virus gripe seva B. Ker je bil lanski tip gripe A, ki sicer kroži tudi letos, vendar ne prevladuje, tisti ljudje, ki so lani zboleli za gripo, letos niso imuni.

Virusi gripe A (H3N2). Ti virusi naj bi po napovedih prevladovali tudi v letošnji sezoni, kar se je, kot poroča SZO, zgodilo na območju Severne Amerike, a v Evropi zdaj prevladujejo virusi gripe B, virusov A (H3N2) pa je nekoliko manj. Podatki sicer kažejo, da je bolezen, kadar prevladuje tip H3N2, resnejša. Od leta 2003 do 2013 so ti virusi prevladovali trikrat – vsakič je bila smrtnost povečana.

Zdravil, ki bi pozdravila gripo, kot vemo, ni. Dve sredstvi, ki sta na voljo na recept, skrajšata le čas bolezni in zmanjšata resnost težav, toda najučinkovitejši sta, če ju bolnik vzame v 48 urah po začetku bolezni. Če je človek bolan že dalj časa, ne bosta mogli doseči zaželenega učinka. Strokovnjaki svetujejo, da si olajšamo najbolj neprijetne težave, vendar je treba vedeti, da sta tako vročina kot kašelj znamenje, da se imunski sistem bojuje proti napadalcem. Zato priporočajo, da se vročina z zdravili znižuje le, če preseže 38,5 stopinje Celzija. Kar pa zadeva sirupe proti kašlju, bodo najboljši tisti, ki kašljanje olajšujejo (da je kašelj produktiven) oziroma ga zvečer pred spanjem umirijo. 

Gripa je za nekatere zelo nevarna. Skoraj vsak človek enkrat v življenju preboli gripo; večini se to zgodi celo večkrat (ker se okužijo z različnimi tipi virusov). Bolezen prebolijo brez večjih težav in zaradi nje nimajo posledic. Za nekatere pa je nevarnost zapletov precej večja. Lahko se, na primer, razvije pljučnica ali bronhitis, bolnika je treba hospitalizirati, lahko se celo usodno konča. V večji nevarnosti so otroci, mlajši od pet let, še posebej pa mlajši od dveh let. Otrok, mlajših od šest mesecev, še ne smejo cepiti proti gripi, zato je najbolje, da so cepljeni vsi v njihovi okolici. V večji nevarnosti so tudi nosečnice (vročina lahko negativno vpliva na plod).

Posebno pazljivi naj bi bili ljudje, starejši od 65 let. Strokovnjaki priporočajo, da bi se cepili tudi proti pnevmokokom, saj ti lahko povzročijo pljučnico in celo smrt. Ljudje, ki prebivajo v domovih starejših občanov ali pa v negovalnih oziroma oskrbovanih oddelkih, bi morali biti prav tako cepljeni proti gripi, kar velja za vse, tako za oskrbovance (ne glede na njihovo starost) kot za osebje.

Gripa je lahko posebno nevarna za astmatike, pa tudi za bolnike z nevrološkimi boleznimi, za diabetike, srčne in pljučne bolnike, za tiste, ki imajo težave z jetri, s slabše delujočim imunskim sistemom (bolniki z rakom, okuženi z virusom HIV ali pa bolniki z aidsom), ljudi z močno povečano telesno težo, ker lahko gripa pri njih povzroči poslabšanje stanja.

Najpogostejši zapleti. To so lahko okužbe sinusov in srednjega ušesa, kar medicina označuje kot blažje zaplete. Hujši zaplet pa je pljučnica, ta se lahko razvije zaradi okužbe, ki jo je povzročil virus gripe ali pa kateri koli drug virus oziroma bakterija. Bolnik z gripo je namreč bolj dojemljiv tudi za druge okužbe. Vnetni proces lahko prizadene srce (miokarditis), možgane in mišice. Lahko odpovejo organi, nastane sepsa in se nevarno poslabša srčna bolezen. 

Cepljenje: da ali ne? Vsi zdravniki cepljenje proti gripi priporočajo. Tudi če v cepivu ni vsega, kar bi človeka zavarovalo pred trenutno krožečimi virusi (vsako leto lahko zasledimo informacije, da cepivo slabo učinkuje), je tako nevarnost za bolezen in zaplete veliko manjša. Mlada mati z dvema majhnima otrokoma (eden je v šoli, drugi v vrtcu) in službo, v kateri je v nenehnem stiku z veliko ljudmi, je o odločitvi za cepljenje povedala takole: »Razumem argumente, ki jih navajajo nasprotniki cepljenja. Toda jaz sem se odločila za cepljenje, ker si zaradi majhnih otrok preprosto ne morem privoščiti, da ne bi bila zaščitena. S tem ne varujem le sebe, ampak vso svojo družino. Vsak otrok lahko domov prinese virus – najprej bo bolan on, potem pa še vsi drugi. Kako naj skrbim za bolnika, malega ali velikega, če tudi sama zbolim?«

Usoden že virus navadnega prehlada. Svetovno znani strokovnjak za virusne okužbe, prof. Sebastian L. Johnston (Imperial College London), je razložil, da lahko bolniki z gripo podležejo še drugim okužbam z virusi ali bakterijami, kar je lahko zanje zelo nevarno. »Virusi pogosto mutirajo, množijo se in izmenjujejo svoj genski material. Ko se spremenijo, napadejo imunski sistem. Zanje je torej sposobnost mutacije dobra stvar, za nas pa ne, saj imunski sistem napadalca v preobleki ne prepozna. Temu se lahko pridružijo še drugi virusi in bakterije, kar prinaša zaplete, bolezen postane resna. Raziskava, v kateri sem sodeloval, je pokazala, da se to zgodi tudi pri okužbah z virusi navadnega prehlada. Prej smo namreč menili, da se lahko kaj takega zgodi le pri bolnikih s pljučnimi boleznimi, ki se okužijo z virusom gripe. Vendar to ni res, dovolj je že virus navadnega prehlada.«

Več v Zarji št. 2, 9. 1. 2018.