Zgodbe

Ne koljemo ovc ob polni luni

Kaj je prostozidarstvo in kdo so prostozidarji

Avtor:

Alenka Sivka

Značke:

Pisati o prostozidarstvu ni najbolj preprosto. Pisati preprosto o prostozidarstvu pa sploh ne. Kaj je to? Od kod izhaja? Kaj pomeni danes? Koliko članov ima? Kakšne obrede imajo , s kakšnimi predmeti in simboli se ukvarjajo, zakaj so tako skrivnostni? Zakaj se nočejo izpostavljati javnosti? Zaradi vsega tega so jim v zgodovini pripisovali mnogo večji pomen, kot ga imajo v resnici.

Že od nekdaj ima prostozidarstvo skrivnosten prizvok. Nekateri ne vedo čisto dobro, kaj to sploh je, drugi, ki se jim vsaj malo sanja, pa mu pripisujejo velike zgodovinske zarote, od francoske revolucije do atentata na kralja Aleksandra in sarajevskega atentata. A dr. Matej Košir, preučevalec prostozidarstva in avtor knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, o njem pravi, da ni tako »hudo«, da je bil njihov vpliv bolj idejen, da je ena od starejših in morda najpopularnejša tajna družba, ki pa je posledično tudi najvidnejša. V 18. stoletju so na primer širili ideje razsvetljenstva, v obdobju prve svetovne vojne pacifizem, kasneje pa zagovarjali človekove pravice. Predstavljajo se kot apolitična organizacija, čeprav je avtor knjige V znamenju lože, novinar Andrej Dvoršak, trdil, da vplivajo tako na politične kot na gospodarske odločitve. »Politični in gospodarski vpliv je močno precenjen,« pa trdi dr. Košir. »Lože si tudi nikoli niso delile političnih niti gospodarskih stališč.« Osrednja ideja prostozidarstva naj bi bila samooblikovanje posameznika v plemenitejšo osebo ter prek nje ustvarjanje bolj človečne in harmonične družbe.

Od kod ime. Uradna zgodovina prostozidarstva pravi, da se je razvilo iz cehovskih lož zidarjev in gradbenikov v srednjem veku, katerih organizacija in obredi naj bi izhajali iz obdobja gradnje prvega, Salomonovega templja v Izraelu. Kasneje, ko je bila leta 1717 ustanovljena Velika loža Anglije, so razumeli ime v prenesenem smislu, kot simbolično gradnjo harmonične družbe, idealističnega sveta. Leta 1723 so sprejeli konstitucije, neke vrste ustavo. Eno temeljnih izhodišč je bila toleranca med različno verujočimi, pripadniki različnih stanov, političnih prepričanj. V Ljubljani je bila prva loža ustanovljena leta 1795. Priznanje Združene velike lože Anglije pa je slovenska loža dobila po letu 1990.

Iniciacija. Prehod med prostozidarje je poln simbolov, človek mora prehoditi pot osebnega spoznanja, soočenje s seboj in z minljivostjo. Na Slovenskem je imel kandidat pri sprejemu zavezane oči, lahko je bil bolj ali manj slečen, lahko je imel zavezano vrv, včasih je moral iti čez vodo in napisati svojo simbolno oporoko. Član najprej postane vajenec, nato pomočnik in slednjič mojster. Med seboj se kličejo bratje.

Obstajajo prostozidarke? Obstajajo, v svetu in pri nas. 20. stoletje je prineslo tudi žensko prostozidarstvo, tako da je prišlo do gradnje vzporednih ženskih lož in te so v Evropi danes sestavni del prostozidarstva. Pri nas smo glede tega še malo zadaj, saj se je moško prostozidarstvo vrnilo šele konec 20. stoletja, a v Avstriji imajo tudi zelo močne ženske lože. Pri nas naj bi obstajali dve mešani loži, a ne v okviru Velike lože Slovenije.

Je članstvo bogato? Člani zatrjujejo, da ne, da so med njimi tako takšni z osnovno šolo kot redni profesorji, tako tisti z nizkimi kot z visokimi dohodki.

Slovenski prostozidarji nekoč. Izpričan prostozidar je bil matematik Jurij Vega, baron Žiga Zois, z njimi se je družil tudi arhitekt  Jože Plečnik, a nikjer ni potrjen kot član, prav tako pesnika Valentin Vodnik in Anton Tomaž Linhart.

In danes. Pod okriljem Velike lože Slovenije danes v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem deluje osem lož. Skupaj imajo 300 članov, kar je največ v zgodovini slovenskega prostozidarstva. Veliki mojster Velike lože Slovenije je kirurg dr. Marko Bitenc, ki izjave o prostozidarstvu daje samo enkrat na leto, saj naj bi se člani ne izpostavljali preveč. Mediji so pred kratkim objavili še nekaj imen znanih Slovencev, ki naj bi bili prostozidarji: Zlatko Šetinc, Primož Kališnik, Boštjan Perovšek, Janez Lombergar, Brane Grubar.

Celoten članek, intervju s prostozidarjem Primožem Kališnikom in še kaj si preberite v 49.številki revije Zarja. (5. dec. 2017)