Odklenjeno

Oslovski kašelj pobegnil nadzoru?

Izvedeli smo, da je v Idriji in okolici kar nekaj predšolskih otrok zbolelo za sicer blago obliko oslovskega kašlja.

Avtor:

Alenka Sivka

Značke:

Želeli smo preveriti, ali je to posledica premajhne precepljenosti, ki postaja težava v svetu in pri nas. Številni starši namreč ne zaupajo več znanosti in zdravnikom, ki opozarjajo, da se bodo zaradi premajhne precepljenosti prebivalstva lahko vrnile otroške bolezni, ki so bile že zdavnaj izkoreninjene. Pred ero cepljenja je bil namreč prav oslovski kašelj najpogostejši vzrok smrti dojenčkov.

Za prve odgovore smo se obrnili kar na vodjo šolske ambulante Majdo Troha, ki ima ambulanto v Idriji. Takole nam je povedala: »Cepljenje proti oslovskemu kašlju daje le od 80- do 90-odstotno zaščito pred tovrstno okužbo. Zaščita se z leti zmanjšuje in po od štirih do 12 letih izzveni. Vendar pa bo bolezen pri cepljenem, če jo dobi, potekala v milejši obliki. Zapleti so manj verjetni. Manjši otroci dobijo poživitvene odmerke, ki jim dajejo večjo zaščito, pri adolescentih in starejših ljudeh pa bolezen običajno poteka v lažji obliki in zaradi nje niso ogroženi. Prav zaradi netipičnih kliničnih slik predstavlja zdravnikom izbruh oslovskega kašlja velik izziv in je bolezen marsikdaj neprepoznana. V zadnjih dveh desetletjih se po svetu, kjer je vpeljano cepljenje proti oslovskemu kašlju že dobrih šestdeset let, pojavljajo obsežnejši izbruhi. Krivdo v največji meri pripisujejo zamenjavi mrtvega cepiva z acelularnim, ki sicer povzroča manj neželenih učinkov, a obstaja verjetnost, da je njegova učinkovitost slabša.«

Na kaj moramo biti pozorni. »Na oslovski kašelj pomislimo, če kašelj v obliki napadov, ki so pogostejši ponoči, traja več kot 14 dni,« pripoveduje doktorica Troha. »Pri dojenčkih kašelj ni nujno prisoten, bolezen se lahko kaže le z dihalnimi premori. Sum potrdimo ali ovržemo z laboratorijskimi preiskavami. Pri nas se največ uporablja molekularna metoda PCR (verižna reakcija s polimerazo, ang. polymerase chain reaction) za dokaz bakterijske DNK (deoksiribonukleinske kisline) v brisu nosno-žrelnega prostora. Preiskavo brezplačno opravi laboratorij NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Bolezen zdravimo z antibiotiki, ki so najučinkovitejši v zgodnji fazi. Pri zelo razviti klinični sliki pa z antibiotiki ne vplivamo toliko na napade, ampak le preprečimo širjenje bolezni. Zanjo so namreč najbolj dovzetni dojenčki do šestega meseca starosti. Dojenčke bolezen najbolj prizadene, saj je zaradi napadov kašlja ogroženo hranjenje, pa tudi zapleti so pogostejši. Zaradi oslovskega kašlja lahko tudi umrejo.«

Priporočajo cepljenje nosečnic »Pred ero cepljenja je bil prav oslovski kašelj najpogostejši vzrok smrti dojenčkov«, nadaljuje Troha. »Preden so dojenčki zaščiteni z lastnimi protitelesi, jih lahko zaščitimo tudi pasivno. Če se nosečnica cepi v zadnjem tromesečju nosečnosti, njena protitelesa prehajajo skozi posteljico v plod in ga zaščitijo toliko časa, dokler sam ne pridobi imunosti s cepljenjem. Prav zato je cepljenje proti oslovskemu kašlju nosečnicam v zadnjih mesecih nosečnosti priporočeno. NIJZ je za prihodnje leto predlagal sprejetje Programa cepljenja, po katerem bi bilo cepljenje nosečnic v zadnjih mesecih nosečnosti brezplačno.«

Kako je v Idriji? Majda Troha pojasnjuje: »Čeprav je precepljenost proti oslovskemu kašlju v ljubljanski regiji, kamor spada tudi območje, ki ga pokriva naš zdravstveni dom, komaj nekaj nad 90-odstotna, imamo v Idriji in Cerknem višjo. Vendar pa moram še enkrat poudariti, da tudi visoka precepljenost v primeru oslovskega kašlja ne zaščiti pred izbruhom bolezni. Pri nas smo imeli večji izbruh te bolezni med letoma 2008 in 2009. Znova smo se z njim srečali letos spomladi. Bolezen se je letos zgoščeno pojavljala v nekaterih razredih osnovne šole v Idriji, v Gimnaziji J. Vege, v osnovni šoli v Spodnji Idriji. Nazadnje je zbolelo veliko otrok v najstarejši vrtčevski skupini v Spodnji Idriji. Bolezen je pri vseh potekala le v obliki paroksizmalnega kašlja, zapletov ni imel nihče,« miri zdravnica.

Smiselnost cepljenja.»Podobno kot povsod po svetu se tudi jaz pri svojem delu srečujem s starši, ki dvomijo o učinkovitosti cepljenja ali pa so celo veliki nasprotniki te metode preprečevanja bolezni,« razmišlja Troha. »Zdravniki nimamo druge moči, kot da staršem argumentiramo smiselnost cepljenja, ki velja za enega največjih dosežkov medicine. Nerazumljivo in zelo egoistično se mi zdi razmišljanje tistih staršev, ki nočejo cepiti svojih otrok, saj tako ne ogrožajo samo svojih, ampak tudi tiste otroke, ki zaradi kake druge bolezni ne smejo biti cepljeni. To so v glavnem otroci z okrnjenim imunskim odzivom (zaradi bolezni same ali pa zaradi zdravil, ki jih prejemajo). Zanje bi lahko bila okužba s katero od teh nalezljivih bolezni tudi usodna. Če želimo preprečiti širjenje nekaterih nalezljivih bolezni, moramo imeti več kot 90-odstotno precepljenost. Tak delež cepljenih pa je zadnja leta težko dosegati. Zanimivo je, da cepljenju nasprotujejo tisti starši, ki so bili sami kot otroci zaščiteni s cepljenjem, sami pa svojim otrokom to pravico odtegujejo.«

Se posledice slabše precepljenosti že poznajo? To smo vprašali predstojnico Centra za nalezljive bolezni NIJZ Majo Sočan. »V Sloveniji je precepljenost še vedno precej visoka, zato se še ne srečujemo z obsežnimi izbruhi nalezljivih bolezni, proti katerim cepimo in imajo po cepljenju tako rekoč dosmrtno imunost (npr. ošpice). Za oslovski kašelj kljub cepljenju nismo zaščiteni do konca življenja, zato se kljub uspešnemu cepilnemu programu oslovski kašelj pri šolarjih in odraslih pojavlja v milejši obliki. Na žalost pa smo se tudi v Sloveniji srečali s posameznimi primeri nalezljive bolezni, ki bi jo s cepljenjem lahko preprečili – tako je na Gorenjskem zbolel otrok s tetanusom, ker je eden od staršev imel odklonilno stališče in ni pustil, da bi otroka zaščitili. Primerov ošpic je v Sloveniji zelo malo – običajno se okužijo v tujini tisti, ki niso bili cepljeni ali pa so bili pomanjkljivo cepljeni – so prejeli premalo odmerkov cepiva.«

Romunija, Nemčija, Italija, Francija – slaba precepljenost. Dr. Maja Sočan opozarja: »Posledice slabe precepljenosti pa so dobro vidne v državah EU, kjer imajo s tem precej večje težave kot Slovenija, npr. v Romuniji, Nemčiji, Italiji, Franciji – necepljeni otroci in odrasli obolevajo za ošpicami. Kljub sodobnemu podpornemu zdravljenju se ošpice lahko iztečejo precej neugodno za bolnika, opisani so smrtni primeri posebno pri bolnikih, ki imajo zaradi bolezenskih stanj okrnjeno imunost.«

Citat:

»Nerazumljivo in zelo egoistično se mi zdi razmišljanje tistih staršev, ki nočejo cepiti svojih otrok, saj tako ne ogrožajo samo svojih, ampak tudi tiste otroke, ki zaradi kake druge bolezni ne smejo biti cepljeni.« Dr. Majda Troha