Zgodbe

Najučinkovitejša dieta ta hip!

Hujšajte s presledki! Pomembno je, kdaj kaj ješ.

Avtor:

Sonja Grizila

Značke:

Bi radi pred dopustom shujšali tri, štiri kilograme? Ni težav, sklatite jih lahko v tednu dni, ne da bi umirali od gladu, in tesne kavbojke ali izdajalske kopalke se bodo znova lepo prilegale. A kaj, ko bomo po prvem hamburgerju s pivom za kosilo na plaži in po prvi gori špagetov z morskimi sadeži za večerjo spet začeli vzhajati kot krofi in bomo še pred koncem dopusta vse dobili z obrestmi nazaj. Počitnice so menda namenjene počitku in užitku (kar hrana za večino od nas je), kajne? Kje so torej čudežne nove diete, ki bi nas za vselej obtesale brez hujšega odrekanja? No, kar nekaj jih je, vse pa zvenijo nekam znano. Novo je predvsem to, da ni vseeno, kdaj kaj ješ. In da so ogljikovi hidrati (predvsem moka in sladkor) pogoreli na vsej črti.

Vsako pomlad se mediji pozanimajo, kako hujšajo najbolj znane zvezde tega sveta, in prav slavni velikokrat utrejo pot novim dietam. Pri tem pozabljamo, da so za to večinoma zelo dobro plačani, za njihovo vitko in lepo podobo pa v resnici skrbi štab ljudi, ki skrbno preračunavajo, kaj, koliko in kdaj je za njihove varovance najbolj primerno. Navsezadnje je tako tudi z vrhunskimi športniki – vsi po vrsti imajo kondicijske trenerje in prehranske strokovnjake, ki zelo natančno določijo, kakšno gorivo potrebujejo v posamičnih obdobjih. Zato diete s predlaganimi jedilniki, za cele gore jih je, pač niso posebno resna zadeva, saj celo v družini nismo vsi enaki. Starost, spol, geni, navade, zdravstveno stanje in hitrost presnove (suhi ljudje se za svojo vitkost lahko zahvalijo živahnemu metabolizmu) so dejavniki, ki odločajo, po kakšni metodi sploh lahko shujšamo. In predvsem obdržimo pridobljeno.

Pilotska dieta. Diete, ki nam jih ponujajo popolni amaterji pa tudi resni raziskovalci, segajo v vse znane ekstreme – od presnojedstva in popolnega veganstva do kupov mesa in slanine. Zelo slavna je trenutno ketonska dieta, ki izganja z jedilnika skoraj vse ogljikove hidrate (dovoljena sta predvsem listnata zelenjava – zelo malo – in precej masten avokado), tudi beljakovine niso pretirano zaželene, razen če ne gre za mastno meso, masten sir, smetano, maslo … Iz nekega fitnesa v Londonu prihaja 12-dnevna maščobna dieta, ki je enaka kot ketonska, no, morda je poleg listja dovoljena še kakšna ne prevelika kumara – in seveda veliko telovadbe. Princip je isti, le embalaža je nova. In spet vsi norijo od navdušenja. Še posebno lastnik fitnesa, ki hkrati tudi prodaja mastne prehranske dodatke po mastnih cenah.

Ni vse skupaj nekam znano? Pred štiridesetimi leti je k nam čez Atlantik (kot običajno) priplavala točkovna dieta, ki so jo uporabljali ameriški piloti, če so se morali pred sistematskimi pregledi na hitro znebiti teže. Takole je potekala: treba je pojesti najmanj 40 točk in ne več kot 60 točk, če hočeš shujšati. Spomnim se, da je neka slovenska zdravnica, ki se je ukvarjala tudi s prehrano, povedala, kako je dieto preizkušala na svojih domačih in da je res delovala. Seveda so planili pokonci vsi, ki se imajo za poznavalce, in dieto primerno opljuvali, češ da ni zdrava pa tudi draga da je. Lahko si po mili volji jedel slanino in kar 60 hrenovk na dan (1 točka), tunina v olju je bila sploh brez točk, zato pa jih je imelo jabolko 18, 250 g špagetov 50 točk, pečeno jajce pol točke in velik kozarec vina (seveda ne sladkega) eno točko. Sladkarije so imele toliko točk, da je bralcu postalo slabo. Skratka, že videno.

Dieta pegan. Ta dieta ki je trenutno v špici shujševalnih studiev (pri nas ni znana, a nedvomno še bo) in je kombinacija paleolitske in veganske diete – obe smo vam že predstavili in obe zagotavljata hujšanje brez stradanja! Kako so združili dve tako različni prehranski smernici – ena mesena in druga zelenjavna?

Pravila so takšna: treba je uživati hrano z nizkim glikemičnim indeksom (tudi sladko sadje je torej na črnem seznamu), dve tretjini jedilnika zavzema temnolistna zelenjava, maščobe morajo biti dobre rastlinske (oljčno, kokosovo, avokadovo olje), četrtino obroka obsega meso, izogibati se je treba kravjemu mleku in izdelkom (kozje in ovčje lahko, ampak malo), izogibati se je treba glutenu in suhim stročnicam, ki preveč dvignejo raven sladkorja v krvi. Razumeli?

Več v reviji Zarja št., 24. 13. 06. 2017