Rokodelci

Rokodelci: Živa Voga in Saša Rojak, Dorimu

Punčke, ki budne sanjajo Pod prsti Žive Voga in Saše Rojaka, prevajalcev, ki živita v avstrijski Lipnici, zaživijo edinstvene zgodbe, vtkane v blago ali modelirno maso. Čudovitim punčkam, ki so povezane pod znamko Dorimu, vdahneta dušo. Vsaka punčka je edinstvena in drugačna od drugih, čeprav so si med seboj podobne. Vsaka od njih je nova izkušnja in vsaka, ko odide iz njunega doma, odnese s seboj novo sporočilo.

Avtor:

Tekst: Žana Kapetanović | Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Značke:

Kako se je začela zgodba s punčkami? Najprej je Živa napisala knjigo Zgodba o mali Dorimu, nato pa je iz njenega domišljijskega sveta nastalo kakšnih 300 mehkih punčk iz blaga. Sledili so sanjavčki – miniaturna vilinska bitja. Ljudi so očarali z minimalizmom, dovršenostjo in svojo zasanjano odmaknjenostjo. Zdaj sta se lotila izdelave punčk iz posebne modelirne mase na osnovi celuloze, ki jo odlikuje trdnost, poleg tega se da lepo brusiti in barvati.

Prevajalca v mavričnem svetu. Živa in Saša sta prevajalca. Spoznala sta se med študijem na graški univerzi. In oba sta bila ljubiteljska rokodelca. Živa je svojega ljubega potegnila v svoj mavrični svet, rezultat njune simbioze pa so vrhunski izdelki. Pri njiju gre vedno za skupno delo, saj se ves čas dopolnjujeta.

Emi gre v svet. Punčka, ki je novost, je trda in večja skulptura, ki nastaja najmanj 40 ur, če gledamo po dnevih, pa je to od deset do 14 dni dela, ker se v tem času lepi, lakira, barva, suši … » Skulpture Dorimu še nimajo imena, tako kot ga imajo, denimo, sanjavčki. To sva za zdaj poimenovala kar Emi,« pove Živa.

Sladkorčki življenja. Od nedavnega, ko sta začela prodajati v spletni trgovini Etsy, potujejo sanjavčki Dorimu po vsem svetu. Zaslužek se še ne pozna, ker je bilo pred tem veliko vlaganja v materiale, v znamko, njeno registracijo in celostno podobo. In še vedno ne gre za tolikšen zaslužek, da bi lahko od tega živela. A Živa pravi, da je pri tem delu najpomembnejše nepopisno zadovoljstvo, ki ga občutita, ko ustvarita izdelek, s katerim sta zadovoljna. »Včasih kakšno punčko gledava in se sprašujeva: 'Sva res midva naredila nekaj tako lepega?' Te punčke so sladkorčki najinega življenja.«

Zakaj Lipnica? Do pred enim letom sta živela v Gradcu. Potem pa ju je pritegnil čudovit vilinski gozd v Lipnici, poleg katerega zdaj živita. V njem se rojevajo nove ideje in dozorevajo stare.

Pikice na i. Vsaka punčka jih ima, vsaj eno. Taka je, denimo, gosenica na čeveljčku najnovejše punčke. Ste jo opazili? »Najlepši je občutek, ko izdelek odpotuje k nekomu, ki vidi in prepozna vrednost in sporočila teh detajlov.«
Prisluhni sebi in potem bodo prisluhnili tebi. Načrti? Včasih sta si želela, da bi živela od izdelovanja punčk, a sta si premislila, ker bi jih morala izdelati veliko več in ker bi v tem primeru ustvarjala obremenjena s skrbjo za preživetje. »Ne bi ustvarjala s tako dobro energijo, kot jo zdaj vnašava v najine punčke. Pri ustvarjanju moraš prisluhniti sebi in čakati na ljudi, ki bodo znali tvojemu izdelku prisluhniti in ga ceniti.«

Kaj pomeni Dorimu? »Gre za japonsko različico angleške besede sanje. Beseda nama je prišla na pot in midva sva jo sprejela. »