klara hrovat vidmar (1) Odkrito.si

Visoka cena zmage Klare Horvat Vidmar

horoskop, astrologija Svet24.si

Horoskop za sredo, 20. junija

Volkulja Svet24.si

FOTO: Končno znano, kaj ta skrivnostna zver ...

FOTO1 Dojencki Svet24.si

Kradli slovenske otroke in jih prodajali na Zahod?...

Hailey Baldwin-justin bieber-poljub Najstnica.si

Hailey Baldwin in Justin Bieber ujeta med ...

adelma Petisvet

Iz njenega groba v Konjicah seva zdravilna ...

ljubezen po domače5 Njena.si

Velika prelomnica za parček iz šova Ljubezen po ...

Odklenjeno

Več konj kot žensk

Družbeno priznana moč se izraža različno – z ugledom, v odnosih, pa tudi s simboli in znaki. Ali ste kdaj pomislili, koliko teh je v Sloveniji namenjenih ženskam?

Avtor:

Lidija Jež

Značke:

»Pri enakosti ne gre za to, da bi bile ženske bolj podobne moškim, temveč za ustvarjanje okolja, v katerem imata oba spola na voljo enake izbire ter lahko polno sodelujeta v družbenem, delovnem in družinskem življenju.« (Komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov v EU Věra Jourova).

Pozabljena polovica. Ali vemo, koliko ulic v naših mestih nosi ime pionirk z različnih področij – znanstvenic, slikark, pisateljic – ali koliko spomenikov jim je postavljenih? Ko so to raziskovale študentke univerze za tretje življenjsko obdobje, je bilo v Ljubljani 1623 ulic, po zaslužnih Slovenkah pa se jih je imenovalo le 48. To so le trije odstotki, od tega je večina poimenovana po borkah NOB, nekaj malega – in še to na obrobju mesta – pa po umetnicah, znanstvenicah …

Podobno je v Novem mestu, kjer sta med 192 ulicami le dve – natančneje ena in pol – poimenovani po ženskah (polovica pripada Ulici Pie in Pina Mlakarja). V mestu sta sicer tudi sprehajališče Primiceve Julije, ki pa žal (še) ni označeno, in en kip, posvečen ženski – borki Katji Rupena, šola pa se nič več ne imenuje po njej. In podobno je povsod po Sloveniji. Obeležij, ki sporočajo – izražajo družbeno moč žensk, je v Sloveniji le peščica in za zdaj to skrbi samo peščico ljudi.

zenske3.jpg

Statistika in dejstva. Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) meri indeks enakosti že od leta 2005. Kriterij za meritve zajema šest glavnih področij, ki so pomembna za enakost spolov, in sicer delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje, ter dve t. i. satelitski področji, nasilje nad ženskami in intersekcijske neenakosti. Zadnji rezultati kažejo, da je enakost spolov v EU dosegla 66,2 točke; najvišje je Švedska (82,6 točke), na dnu pa sta Madžarska in Grčija (50 točk). Slovenija je malo nad povprečjem in je med državami, ki so od zadnjega merjenja najbolj napredovale. »Toda merili so tudi družbeno moč žensk, kriteriji pa zajemajo članstvo v upravah, v vodstvih medijev, članstvo v najvišjih telesih olimpijskih komitejev … Te meritve kažejo, da ženske pridobivamo kulturni in socialni kapital, družbene moči pa ne,« pravi dr. Milica Antić Gaber, profesorica in raziskovalka s Filozofske fakultete v Ljubljani ter soavtorica knjige Pozabljena polovica. Na položajih odločanja o financiranju raziskav je v Sloveniji manj kot tretjina žensk, v športnih zvezah ženske zasedajo komaj 14 odstotkov vodilnih položajev, nosilci odločanja v medijih so pretežno moški … Da, ko gre za denar in moč, odločajo moški. 

Ženske v učbenikih. Vprašanje vpliva in zaslug žensk, ki jih je naša družba (pa ne le naša) mirno prezrla, ima »dolg rep«. V zgodovinskih učbenikih za vse štiri gimnazijske letnike so ženske omenjene le v 11 odstotkih, pa še to so navedene predvsem kot mame, žene, sestre in le redko kot posameznice ter zaslužne osebe; moški – 89 odstotkov jih je v učbenikih – pa so poimenovanih z imeni, priimki, položaji, nazivi, opozarja Milica Antić Gaber. Ko so se na Filozofski fakulteti v sedemdesetih letih lotili prve raziskave o družbeni moči žensk, rezultati, milo rečeno, niso bili dobri in tudi zato niso bili objavljeni v slovenščini, temveč samo v angleščini. Avtorica raziskave Lidija Sklevicky je dejala, da je v učbenikih »več konj kot žensk«. 

zenske Pozabljena polovica NM -.jpg
Z leve: Maja Žunič Fabjančič, dr. Milica Antič Gaber, ddr. Verena Vidrih Perko in Teja Reba.
Andrej Križ

Ni moške in ženske dediščine. Zgodovino pišejo moški, ki se imajo za edine zmagovalce, znanje žensk, njihov pogum, moč … pa se jim zdijo samoumevni in zato »nevredni« posebnih navedb. »Zgodovino pišejo posamezniki, dediščina pa je od nas vseh, vsi jo ustvarjamo, vsi se v njej najdemo. Ni moške in ženske dediščine, v identiteti naroda smo ženske in moški skupaj. In brez dediščine nas ni,« pravi ddr. Verena Vidrih Perko. Ker so spomenike od nekdaj postavljali ljudje s položaja moči, meni, naj se pravica do spominjanja in obeležitve dediščine vrne v roke lokalnega prebivalstva, kjer ta dediščina tudi živi.

Ženske ženskam. Angleška kraljica je dala postaviti spomenik ženskam 2. svetovne vojne – pretresljiva podoba obešenih moških plaščev, ki govori, da so morale ženske opravljati obe vlogi, vsa dela … Teja Reba iz Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk pa je spomnila na spomenik ženskam, ki so med vojno demonstrirale pred nadškofijo oziroma proti škofu Rožmanu ter se zavzemale, zelo tipično za naš prostor, za  svoje zaprte in internirane moške. Skulptura je sicer komaj opazna, stoji pa na osrednjem prostoru ljubljanske tržnice v središču Ljubljane.   

Kje so pa spomeniki, posvečeni posameznicam, npr. samostoječa skulptura?  

V Mestu žensk pravijo, da so – z odsotnostjo spominskih obeležij  – ženske odrinjene tudi iz ( sedanje) kolektivne zavesti. Pred leti so na to opozorile z »ženskim zemljevidom Ljubljane« ter »živim spomenikom». Na Kongresnem trgu ga je oblikovalo 129 prostovoljk, te so s svojimi telesi izrisale črko X – v spomin prezrtim pomembnim ženskam, zaslužnim meščankam. 

zenske Hodim za tabo_zivi spomenik_Almedina Mestrovac_3.jpg
Kar 129 prostovoljk je s svojimi telesi oblikovalo živ spomenik v obliki črke X.
Andrej Križ

Pa vendar se premika. Ko je bilo ob obnovi novomeškega mestnega jedra predvidenih več kot 20 novih skulptur, vse pa naj bi bile posvečene moškim (le ob Pinu Mlakarju naj bi bila njegova žena Pia), so se nevladne organizacije povezale, pritegnile pa so tudi mestno občino in skupaj so dosegli pomembno spremembo: »Sedaj je vse drugače, v projektu Pozabljena polovica Novega mesta smo s strokovno komisijo in javnostjo identificirali več kot 70 žensk, ki so kljub različnim oviram pomembno soustvarjale javno življenje našega mesta, so pa bile dolgo pozabljene in prezrte. Strokovna komisija je na podlagi kriterijev izbrala 12 pomembnih žensk iz novomeške zgodovine, ki jim bomo postavili obeležja. Izrisali smo dinamičen sistem sprehajalnih poti, ki sežejo od zgodovinskega mestnega jedra do okolice, saj zajemamo mestni, vodni in gozdni krog. Na teh poteh bo 12 skulptur zaslužnih žensk, ki so na različnih področjih sooblikovale našo skupnost in prostor,« pravi pobudnica in nosilka projekta Maja Žunič Fabjančič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela. Poleg omenjenega društva pri projektu sodelujejo Regijski NVO center, Društvo Estetika in Založba Goga. 

Na okrogli mizi z zanimivimi sogovornicami, dr. Milico Antić Gaber, ddr. Vereno Vidrih Perko in Tejo Reba, so projekt Pozabljena polovica Novega mesta tudi širše predstavili. Uvodoma pa se je direktorica MO Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič v slogu zakoreninjenega pojmovanja družbene vloge ženske predstavila kot »prva gospodinja mesta«.

Objavljeno v Zarji št. 22, 29. 5. 2018.