klara hrovat vidmar (1) Odkrito.si

Visoka cena zmage Klare Horvat Vidmar

horoskop, astrologija Svet24.si

Horoskop za sredo, 20. junija

Volkulja Svet24.si

FOTO: Končno znano, kaj ta skrivnostna zver ...

FOTO1 Dojencki Svet24.si

Kradli slovenske otroke in jih prodajali na Zahod?...

Hailey Baldwin-justin bieber-poljub Najstnica.si

Hailey Baldwin in Justin Bieber ujeta med ...

adelma Petisvet

Iz njenega groba v Konjicah seva zdravilna ...

ljubezen po domače5 Njena.si

Velika prelomnica za parček iz šova Ljubezen po ...

Odklenjeno

Kako odplakniti aluminij iz telesa

... ali od kod toliko aluminija v mojih možganih?

Avtor:

Sanja Lončar

Značke:

Pozdravljeni, upam, da boste na moje vprašanje lahko čim prej odgovorili, saj od skrbi ne morem spati. Pred letom dni je umrl moj partner. Zadnjih sedem let je bil že hudo dementen in vam ne bo razlagala, kako je bilo v tem času videti moje življenje. Tega nikomur ne bi želela. Sama  se trudim živeti kar se da zdravo. Pred kratkim pa sem bila na preiskavi, ki pokaže stanje zastrupljenosti v telesu, in so mi namerili zelo veliko aluminija. Ker sem prebrala, da aluminij lahko povzroči demenco, me zdaj zelo skrbi. Kako naj se rešim teh smeti? In od kod so sploh prišle? Sin pravi, da je od teh sledi na nebu in zastrupljene vode. Potem nas vse čaka enaka usoda? Groza! Prosim, pomagajte, če lahko. Se da to kako nevtralizirati, očistiti …? Raje izberem vsako drugo obliko umiranja kot to.

 Urška K.

Lahka kovina s težkimi posledicami. Strokovno gledano aluminij ne sodi med težke kovine, povzroča pa enako hude težave kot živo srebro, svinec, kadmij in podobni. Gre za živčni strup, ki učinkuje tudi na imunski sistem in poškoduje naš genski zapis. Povečane količine aluminija v telesu res vodijo v različne sodobne bolezni – alzheimerjevo, multiplo, Crohnovo, pa tudi raka dojk. Ker aluminij zmanjša sposobnosti telesa za vsrkavanje koristnih rudnin, povzroča tudi izgubo kostne mase in karies.

naravno_enostavno3.jpg

Telo preobremenjenost z aluminijem kaže na precej splošne načine – s pogostejšimi glavoboli, napenjanjem, neredno prebavo … Pogosti so tudi prehladi, zgaga, suha koža. Žal so ti simptomi zelo podobni kot pri vrsti drugih težav, zato se mnogi nanje ne odzovejo. Ko pa aluminij v telesu preseže kritično mejo, začnejo padati domine in pojavi se veriga težav. Ob zmedenosti in luknjah v spominu se pojavijo tudi resnejše težave, kot so paraliza, osebnostne in nevrološke motnje.

Nevarna lahkotnost bivanja. Aluminij je sicer – kar se teže tiče – »olajšal« naše življenje. Namesto težkih litoželeznih posod imamo lahke, namesto težkih steklenic in keramike večino hrane pakiramo in shranjujemo v aluminijasti embalaži. Zaradi aluminija so lažji tudi avtomobili, prikolice, letala … Praktično, ni kaj. Edino, na kar nismo računali, je, da bo ta navidezno lahka kovina povzročila toliko težav z živčevjem in možgani. Vse več znanstvenih raziskav nedvoumno ugotavlja, da sta alzheimerjeva bolezen in avtizem neposredno povezana s povečanim nalaganjem aluminija. Bo aluminij pokončal zahodno civilizacijo, tako kot je bakrena posoda naše prednike?

Če količina aluminija preseže 1,00 μg/g suhe teže naših možganov, je to za znanstvenike znak, da se lahko pojavijo patološke spremembe. Patološki pregled možganov bolnikov, ki so umrli s hudo demenco, je pokazal, da so bile v njihovih tkivih te meje skoraj brez izjeme občutno presežene. Pri nekaterih celo stokratno.

Nasploh so bile količine aluminija, ki so jih izmerili v možganih preminulih dementnih oseb, celo za dvestokrat višje v primerjavi s tistimi, ki so jih izmerili v možganih enako starih oseb, ki so umrle brez znakov demence.

Od kot toliko aluminija? Ko na predavanjih ljudi vprašam, od kod po njihovem takšne razlike, se praviloma najprej spomnijo na dezodorante. Res je, da dezodorantom, še posebej antiperspirantom, dodajajo aluminijeve soli, ki zaprejo pore, vendar to niti zdaleč ni največji vir aluminija, ki ga naše telo zaužije.

shutterstock_532673173 (1)-teflon.jpg

Aluminijasta posoda. Da bo posoda čim lažja, jo povečini izdelujejo iz aluminija. Takšno ponavadi nosimo v hribe ali jo imamo za kampiranje. Nekateri pa v njej še vedno kuhajo. Alu posoda je tudi prevlečena s snovmi, ki preprečujejo prijemanje hrane. Navidezno takšne posode delujejo »keramično«, »teflonsko«, »kamnito«…, spodaj pa je vedno aluminij, prevlečen s kemično prevleko.

naravno_enostavno4.jpg

Če se nam ta prevleka, bodisi teflon ali »keramika«, poškoduje, je to dvojno tveganje za zdravje. Kadar pečemo, cvremo, kuhamo …, pospešeno raztapljamo kemikalije iz prevlek, za nameček pa bodo v jedeh tudi aluminijevi ioni.

naravno_enostavno9.jpg

Aluminijasta embalaža. Ta je domala povsod, saj je aluminij zelo praktičen za pakiranje mnogih izdelkov. Iz njega izdelujejo pločevinke, alu folijo, tube in mnoge druge oblike embalaže. Seveda ne vpliva enako na vse izdelke. Največ aluminijevih ionov se izluži v stiku s toplim, kislim in mastnim. V praksi to pomeni, da jih bomo največ zaužili, če pijemo pijače iz pločevink (te praviloma vedno vsebujejo askorbinsko, citronsko ali fosforno kislino), če mastno in toplo hrano pečemo, strežemo ali prenašamo v alu foliji ali če uživamo kisla in mastna živila (npr. kečap, majonezo, paštete) iz aluminijastih tub ali posodic.

shutterstock_365772803 (1)-plocevinka.jpg

Nobeden od teh izdelkov vam ne bo škodoval ob enkratni uporabi. V desetih letih pa se v tkivih kapljico za kapljico oziroma ion za ionom nabere toliko aluminija, da začne živčni sistem »padati« kot daljnovodi po žledu.

Skriti aluminij. Aluminij je pogosto skrit tudi za številkami številnih kemičnih dodatkov živilom. Še posebej bodite pozorni pri vsem, kar je v praškasti obliki. Natrijev aluminijev silikat  E554 (sodium aluminium silicate) dodajajo kakavu, soli, pecilnemu prašku, ker uravnava vlago in preprečuje strjevanje; aluminijev fosfat uporabljajo kot emulgator v topljenem siru, galun (kalijev aluminijev sulfat) pa za beljenje in ohranjanje sipkosti moke. Je tudi ena izmed sestavin pecilnega praška.

naravno_enostavno8.jpg

Antiperspiranti. Aluminijev klorhidrat in druge aluminijeve spojine so v antiperspirantih zato, da zožajo pore in preprečijo potenje. Telo aluminij tudi vsrkava skozi kožo in shranjuje v bližnja tkiva. Pri obolelih za rakom dojk so našli povečane količine aluminija v dojkah.

naravno_enostavno6.jpg

Aluminij v zdravilih. Zelo dolgo so ga dodajali bolnikom na dializi, dokler niso ugotovili, da pogubno vpliva na možgane. Vendar to ni edina oblika njegove uporabe v farmaciji. Povprečna antacidna tableta za gašenje zgage ga vsebuje 50 mg. Pravijo, da ga ledvice zmorejo na dan predelati in izločiti 100 mg. Torej dnevne kapacitete »zapolnimo« že z dvema antacidnima tabletama. Kaj pa preostali aluminij, ki doteka v naše telo z vseh strani?

Aluminij v cepivih.  V cepivih je pogosto zato, ker spodbuja imunsko reakcijo organizma. Tako proizvajalci prihranijo pri pripravi cepiva, saj uporabijo manj aktivnih učinkovin in več dodatkov, ki pospešujejo reakcijo telesa.

Aluminij »z neba«. Še vedno ne vemo, kaj točno je z meglico, ki je dobila celo svoje ime v meteoroloških napovedih – koprenasta oblačnost. Res pa je, da se iz leta v leto povečujejo količine aluminija, ki jih izmerijo v vodi in tleh. Države težavo »rešujejo« tako, da predpise, ki določajo varne odmerke kovin v naravi, nenehno »popravljajo«, beri: iz leta v leto se dovoljeni odmerki, o katerih nas prepričujejo, da so varni – zvišujejo. V zvezi s tem (še) ne moremo prav veliko narediti. Lahko pa smo pozornejši na druge vire, in tako skupni seštevek obremenitev še vedno držimo pod kontrolo.

Kako očistiti aluminij iz glave in telesa?

Več silicija ali zeolita. Pri populaciji, ki je uživala vodo z več aluminija, so dokazali veliko večji pojav nevrodegenerativnih bolezni. Zanimivo, če je bilo v vodi dovolj silicija, pa se je tveganje za takšne bolezni zelo zmanjšalo. Silicij pomaga, da se aluminij izloči skozi urin, pri tem pa ne vpliva na koristne rudnine, kot sta železo in baker.

Uživanje silicija – najbolje v obliki koloidnega gela ali aktiviranega zeolita, ki ga dodamo vodi in uživamo na tešče – v dvanajstih tednih zelo zmanjša količino aluminija v telesu. Bolnikom z alzheimerjevo se je s takšno terapijo stanje celo občutno izboljšalo, kar dokazuje, da je silicij sposoben nase vezati in izločati tudi aluminij iz možganov.

naravno_enostavno5.jpg

Zeleni čaj. Kakovosten zeleni čaj (ekološko pridelan), izvlečki zelenega čaja ali L-teanin (ki ga pridobivajo iz zelenega čaja) so tudi dragocena pomoč pri preprečevanju in popravljanju poškodb, ki jih povzroča aluminij v naših možganih in živčevju.

Poskusi na živalih so pokazali, da s povečanim odmerkom aluminija nastajajo močne oksidativne poškodbe na možganih. Ko pa so živalim najprej dali izvlečke zelenega čaja in potem aluminij, se je obseg poškodb zelo zmanjšal.

S poskusi so tudi dokazali, da kakovostni zeleni čaj in snovi, ki jih iz njega pridobivajo, celo odpravijo že nastale poškodbe.

Kombinacija zelenega čaja (kot napitka ali prehranskega dopolnila) in uživanje prehranskega dopolnila, ki vsebuje L-teanin, pa se je pokazala za najboljšo. Z 91 bolniki s kognitivnimi težavami so naredili randomizirano, dvojno slepo in placebo kontrolirano študijo, in ta je pokazala, da takšna terapija v štirih mesecih vidno izboljša stanje. Učinek so dokazali tudi z meritvami možganske aktivnosti. Bolniki so uživali kombinacijo L-teanina in izvlečkov zelenega čaja v odmerku 1,680mg na dan.

naravno_enostavno7.jpg

Bacopa monnieri – brahmi. Ajurveda odlično pozna to rastlino in jo že tisočletja uporablja za revitalizacijo živčevja. Tudi sodobne znanstvene študije so pritrdile, da zares preprečuje nalaganje aluminija v cerebralnem delu možganov pri podganah. Hkrati pomaga odplavljati tudi druge kovine, ki so moteče za delovanje naših možganov, ter spodbuja njihovo hitrejšo regeneracijo.

Več o tej rastlini, natančnem odmerjanju in pri nas razpoložljivih preparatih lahko preberete v priročniku Naravne rešitve za možgane (prelistate ga lahko na shop.zazdravje.net).

naravno_enostavno2.jpg

Kurkumin. Učinke kurkumina (aktivne učinkovine, ki jo najdemo v kurkumi) na možgane že dolgo preučujejo in dokazujejo. Dolgo so menili, da je skrivnost kurkuminega uspeha predvsem v njenem močnem protivnetnem in antioksidativnem učinkovanju. Novejše raziskave pa odkrivajo, da je kurkuma učinkovita tudi pri odpravljanju težkih kovin in aluminija.

Poskusi so pokazali, da se z uživanjem kakovostnih oblik kurkumina zmanjša obremenitev z aluminijem v možganih testiranih živali. 

Vedeti moramo, da močne protivnetne in antioksidativne učinke lahko pričakujemo le od kakovostnih pripravkov – ekološko pridelanih, pravilno posušenih in zavarovanih pred oksidacijo.

Če uživamo kurkumo, je treba vedeti, da je kurkumin le ena izmed sestavin v kurkumi in se sam po sebi slabo resorbira. V praksi to pomeni, da boste od zaužite žličke prahu imeli zelo malo koristi, če ga ne boste pred tem aktivirali.

Poznano je, da piperin (eterično olje popra) izkoristek kurkumina zviša za 2000 odstotkov – torej dvajsetkrat! Dodatno se prehod kurkumina olajša, če kurkumo segrejemo na maščobi ali pripravljamo v napitku, ki vsebuje maščobo – npr. v mleku. Če za povrh dodate še malo medu, boste ta dragoceni napitek »poslali naravnost v podstrešje«, saj možgani prioritetno »potegnejo« kakovostno glukozo.

Vitamin C in E ter selen. Različne študije so pokazale, da tudi nekateri vitamini in rudnine neposredno zmanjšujejo nalaganje aluminija v telesu. Predvsem si je dobro zagotoviti dobre zaloge vitamina C v naravnih oblikah. Limone niti zdaleč niso najboljši vir – posebej če so zimo prebile v hladilnicah. Raje si pomagajte z zelenimi poganjki, smrekovimi vršički, kolerabicami, drobnjakom, papriko … Če uživate prehranska dopolnila, poiščite takšna iz sadežev camu camu ali acerole, brez sinteznih dodatkov.

Odlična pomoč, ki hkrati podpira hitrejšo regeneracijo telesa in zavira staranje, je vitamin E. Tudi ta vam bo najbolj koristil, če boste izbirali naravne pripravke – najbolje olje pšeničnih kalčkov, ki ga najdete v lekarnah. Kapsule so že bolj tvegane, saj mnogi proizvajalci zavajajo nepazljive potrošnike z napisi vitamin E z oljem pšeničnih kalčkov. V praksi to pomeni, da vam lahko ponujajo sintezni vitamin E, ki mu dodajo nekaj olja pšeničnih kalčkov.

Nasploh se je vitaminom A, E in D v sinteznih oblikah bolje izogibati, saj vse več študij kaže, da sintezne oblike, ki na začetku učinkujejo kot antioksidant, v telesu razpadejo na snovi, ki učinkujejo ravno nasprotno.

Dobri viri naravnega selena so javorjev sirup, brazilski oreščki (šest oreškov na dan zadovolji dnevne potrebe), rumenoplavuta tuna, sardine, delno tudi jajca. Eno jajce kokoši, ki se je (zares) pasla, zadovolji 1/5 dnevnih potreb po selenu, porcija piščančjega ali puranjega mesa pa več kot tretjino.

Recept za kurkumino mleko

V Indiji zelo dobro poznajo moči kurkume, hkrati pa poznajo sinergijsko učinkovanje pravilno zmešanih zdravilnih rastlin. Kurkumino mleko zato pogosto pripravljajo z dodatkom ingverja, popra, kardamoma in žafrana. V mešanici je 50 odstotkov kurkume, preostalih začimb pa vseh skupaj za drugo polovico.

V pol litra mleka damo žličko takšne mešanice, segrejemo do vretja in odstavimo. Pred zaužitjem, ko se shladi pod 40 stopinj, dodamo še žličko medu, kar bo okrepilo učinek na možgane. Namesto kravjega mleka lahko vzamete rastlinske napitke (sojino, mandljevo, ovseno mleko), pomembno je le, da rastlinsko mleko vsebuje maščobo, ki bo aktivirala kurkumin.

Objavljeno v Zarji št. 20, 15. 5. 2018.