Odklenjeno

Konec nebes za prekupčevalce

Zelo verjetno še pred volitvami se nam obeta zanimivo prisiljenje vseh parlamentarnih strank, da se izjasnijo glede legalizacije konoplje. Zunajparlamentarna stranka Piratov bo namreč v naslednjih tednih vložila predlog na prvi pogled precej dovršenega zakona prav s to temo. Sedanje stanje, ta naša, recimo ji, žametna kriminalizacija naj bi imela po njihovem precej več negativnih kot pozitivnih učinkov. In to tako na posameznika kot na družbeno tkivo. »Konoplja je danes dejstvo, saj se masovno uporablja,« je prepričan predsednik Piratov Rok Andrée. »Prej ko se s tem soočimo in začnemo vleči pametne zakonske poteze, bolje bo za vse.«

Avtor:

Jure Aleksič

Značke:

Kapital se je že odločil.  Bomo imeli kaj od tega? Pirati se v svojem predlogu zavzemajo za popolno legalizacijo, ob močni regulaciji in ohranitvi prepovedi prodaje mladoletnim osebam. Trenutna situacija, pravi sekretar stranke Jure Trbič, je sanjska za črni trg in za nikogar drugega. »Policija konopljo zelo omejeno preganja, cene so visoke, roba je neobdavčena, komurkoli lahko mirno prodajajo karkoli … To so prav res nebesa za dilerje, ki služijo kot še nikoli. Potem pa je tu še ves sekundarni kriminal, s širjenjem ponudbe na druge droge, prevarami kupcev in pranjem zasluženega denarja na čelu.«

Obenem gre za vprašanje sledenja komercialnim tokovom modernega sveta. Iz besed Piratov veje globoka prepričanost, da je legalizacija konoplje po svetu samo še vprašanje časa. Korporacije, pravijo, že dolgo lobirajo v to smer. In prav to je najboljši pokazatelj, da bo čez pet do petnajst let legalna industrija konoplje v Evropi cvetela. »Veliki igralci se že vsi pripravljajo. Vprašanje ni več, ali se bo zgodilo ali se ne bo. Kapital se je že odločil, da se bo. Celo bivši Monsanto se pospešeno pripravlja na novo dobo. Vprašanje je samo, kdo bo uspel iz te dobe potegniti največ: slovenska družba ali tuje korporacije?«

konoplja 1.JPG
Predsednik Piratov Rok Andrée. Pirati so v preteklem mandatu mesečno prejeli 6982 evrov, kar nanese skupno 318.285 evrov.
Revija Zarja

Zakaj ne bi konoplje prodajala Krka? Če smo še malo konkretnejši: »Kanadčanom dokončno pade legalizacija letos poleti, CETA pa jim je na stežaj odprla vrata na evropski trg. Poteka tiha bitka za to, kdo bo prodajal standardizirane konopljine izdelke v Evropi. Zakaj bi to delali Kanadčani? Zakaj ne Krka? Tako kot Slovenija bodo tudi druge države legalizirale medicinsko konopljo in prišlo bo do povečanega zanimanja za uvoz. Naša država premore tako močno farmacevtsko industrijo kot izrazito izvozno naravnano gospodarstvo. Se nam res zdi pametno spet samo capljati nekje zadaj in čakati, da bomo izdelke in znanje drago kupovali od tujcev?«

Slovenci smo glede na našo naporno zgodovino sicer precej previden narod. A nekatere spremembe niso nujno enako tvegane kot druge. Vsekakor nas mora ob takih debatah zelo zanimati, kako so se spremembe obnesle drugje. In pri legalizaciji konoplje se podatki s terena vsekakor zdijo vzpodbudni.

marihuana1.jpg

Boljša kot industrijski opiati. Z največjim pompom je konopljo v zadnjih letih legaliziral ameriški Kolorado. In dokazal, da taka sprememba s sabo lahko prinese ne samo občutno povečane davčne prilive, temveč tudi upad alkoholizma, domačega nasilja in zlorabe farmacevtskih zdravil. Pozorni bralec tujega tiska se gotovo zaveda, da ponekod po Ameriki beležijo pravo epidemijo zasvojenosti z uradnimi farmacevtskimi opiati. Nekateri celo trdijo, da v ZDA prav zaradi njih že dve leti zapored upada življenjska doba. »Zdravniki ugotavljajo, da bi se dalo veliko teh ljudi prestaviti na konopljo,« pravi Rok Andrée. »Če te boli križ, jo boš pogosto odnesel precej bolje, če se boš zanašal nanjo namesto na industrijske opiate.«

V nekoliko manjšem obsegu je zgodba z opiati aktualna tudi pri nas. Pri morebitnem nadomeščanju antidepresivov s konopljo so Pirati sicer za zdaj nekoliko previdnejši, saj bodo najprej potrebne obsežne dodatne raziskave. Se pa potencial tudi tu zdi ogromen, da raka in kemoterapije sploh ne omenjamo.

»Čeprav moramo biti karseda pošteni,« dodaja Jure Trbič, »in moramo jasno ozavestiti ljudi, da marihuana nikakor ni čudežno zdravilo, kot jo reklamirajo nekateri, temveč je, kadar jo uživamo rekreativno, predvsem droga. Droge pa, kot vemo, niso prav nič v redu snovi. In to bi veljalo jasno in glasno razložiti tudi našim mlajšim državljanom.«

naslovna.JPG
Jure Trbič, Urša Orehek in Rok Andrée iz stranke Piratov
Iztok Dimc

Mladim strogo prepovedano. Prodajanje neindustrijske konoplje mladoletnikom bi bilo po novi ureditvi še vedno strogo prepovedano – vsaj do osemnajstega leta starosti. Pirati bi sicer še raje videli, da do enaindvajsetega. A tega najbrž ne bo mogoče doseči, saj preprosto ni primerne pravne podlage.

Kljub temu so pirati odločeni izkoristiti vsako priložnost, da mlade posvarijo, naj bodo pametni in se vzdržijo do petindvajsetega. »Možgani se razvijajo zelo dolgo, in dokler se razvijajo, predstavlja uporaba konoplje mnogo preveliko tveganje. Problem je, da se iz trave na najbolj butast način dela tak bavbav. Ker uradne inštance tvezijo tako smešno zavajajoče informacije, jim mladostniki sploh ničesar več ne verjamejo. Tudi tega ne, kako škodljivo je kronično kajenje trave za mladoletnike.«

»Ker uradne inštance tvezijo tako smešno zavajajoče informacije, jim mladostniki sploh ničesar več ne verjamejo. Tudi tega ne, kako škodljivo je kronično kajenje trave za mladoletnike.«

Po mnenju predlagateljev nove ureditve bi bilo mladostnike mnogo bolje nasloviti skrajno resnicoljubno. »Poglejte,« bi jim nemara lahko rekli, »konoplja je čisto v redu zadeva in seveda se po njej počutiš krasno, saj je vendar droga! Ampak dajte, vzemite vendar pamet v roke in počakajte! Ker če jo boste kadili zdaj, vam zna z lahkoto odbriti toliko in toliko IQ-točk, tudi pozornost vam lahko izrazito pade in imate potem z njo težave do konca življenja … V sicer zelo redkih primerih pa lahko marihuana v razvijajočih se možganih sproži resna mentalna obolenja. Ne bodite neumni in raje malce počakajte!«

konoplja 3.JPG

Marihuana v srednji šoli. Ko gre za tako resno in potencialno usodno kombinacijo, kot je mladi in droge, postane debata seveda v trenutku za vsaj nekaj ravni resnejša. A izkušnje tako iz Kolorada kot iz Nizozemske kažejo, da se ob legalizaciji poraba med mladimi ne poveča. Čisto na začetku sicer je določen skok, čemur bi lahko rekli učinek »oho, kaj pa je to«, nakar se precej hitro vrne v stare okvirje.

Tisti, ki jih skrbi kombinacija mladih in THC-ja, bi morali biti po oceni Piratov pravzaprav daleč najbolj zaskrbljeni prav v trenutni ureditvi. »Po naših izkušnjah imaš najlažji dostop do konoplje v srednji šoli!« se priduša Rok Andrée. »Kadil jo je velik del mojega razreda, robo si lahko brez najmanjšega problema kupil na hodniku. Verjemite, kdorkoli od mladih, ki želi kaditi, z lahkoto pride do konoplje. Čar prepovedanega je samo dodatna draž. S tem da ni seveda prav nobenega nadzora nad varnostjo in kakovostjo izdelka. Kaj vse danes dilerji tlačijo notri otrokom – od drugih drog do skrajno strupene sintetike … To preprosto ni prav! Ampak namesto da rinemo glavo v pesek, se raje soočimo z dejstvi in začnimo pametno regulirati. Tako, da minimiziramo škodljive in maksimiziramo koristne plati pojava.«

Petnajst milijonov evrov. Resno? Zakon, ki so ga Pirati spisali v sodelovanju s podmladkom SMC, med drugim jasno določa, da bi se znaten del s trošarinami pridobljenih sredstev namenil razvoju programov za preventivo in kurativo zlorabe drog. Torej programov, ki so po trenutni ureditvi izrazito kadrovsko in finančno podhranjeni. Za mlade ne bi bilo torej v novi ureditvi poskrbljeno v najslabšem primeru prav nič slabše, kot je zdaj. Vrnimo se torej k napovedanim ekonomskim učinkom legalizacije.

Glede na stanje nezaposlenosti v Sloveniji si tovrstne poslovne priložnosti vsekakor zaslužijo inteligentno javno razpravo. A omrtvičenost slovenske države se žal zrcali tudi v dejstvu, da nimamo niti zametka uradnih ocen, koliko denarja se letno obrne v panogi. Edina ocena je iz zastarele magistrske naloge, po kateri so v stranki izračunali, da se letno pri nas obrne za petnajst milijonov evrov konoplje. A ob tem podatku, se ironično nasmehne Rok Andrée, se stroka (beri: prekupčevalci in ustrezne nevladne organizacije) samo nejeverno zahihita.

konoplja 15.jpg

Šokantna neodzivnost države. Odkar so za lajšanje zdravstvenih tegob po njej začele posegati starejše generacije, je poraba konoplje šinila v nebo. Če bi Slovenija resnično želela slediti eni svojih predvolilnih floskul o »zeleni referenčni državi«, bi se od legalizirane konoplje v proračun kmalu začelo natekati desetine milijonov evrov. Morda celo občutno več.

Ne pozabimo, da bi legalizacija avtomatično sprostila tudi še vedno sramotno utesnjen sektor izdelkov iz industrijske konoplje. Moka, tekstil, čaji in vrvi so samo vrh zelene gore – in tu lahko avtor teh vrstic gusarjem samo prikima, da je smešno, da se moramo leta 2017 o tem sploh pogovarjati.

»Srčno upamo,« pravi Rok Andrée, »da nam bo uspelo naši državi pomagati, da ne bo tudi tukaj tako tragično zamudila kot pri kriptovalutah. Javnost se tega sicer ne zaveda, a pri bitcoinih je šokantna neodzivnost države naše start-upe stala gore denarja. Kot tudi državo z nepobranimi davki. Treba je bilo samo spremeniti en delček enega pravilnika o poslovanju s tujino, pa mislim, da ga še vedno niso spremenili. Slovenski start-upi so prav kričali: 'Ali lahko, prosim, prosim tujcem vzamemo denar?' In zdaj je v veliki meri že prepozno. Ne dovolimo, da se zgodba ponovi tudi pri konoplji.«

»Naslednje jutro so nam upokojenci stali v vrsti, v njej jih je stalo tudi po deset naenkrat. In nekje polovica nas je vprašala, ali vemo, kje bi se dalo smolo dobiti kaj ceneje. ... Višek ironije bo, če se bo spravil predlogu zakona nasprotovati, recimo, Desus.« 

Osemnajst tisoč novih služb. V Koloradu je legalizacija samo v letu dni ustvarila več kot osemnajst tisoč novih služb. Pri nas vlada prevrača kozolce, da jih z raznimi okolju škodljivimi projekti in z bizarno darežljivimi subvencijami zagotovi nekaj sto. Če bi se Slovenija oprijela ene svojih žlahtnih avtohtonih rastlin, bi jih po najbolj konservativnih možnih ocenah ustvarili pet tisoč, zelo verjetno več.

Z vsakim dnem zbiranja podpisov so postali Pirati bolj prepričani, da je prebivalstvo legalizaciji zelo naklonjeno. Na dan našega pogovora je njihovo peticijo podpisalo osemnajst tisoč ljudi. Kar je še toliko zgovornejši podatek, ker so podpise zbrali brez truda in brez vsakega reklamnega budžeta.

Peticija se je po spletu razširila kot gozdni požar. Fizično, torej na terenu, so Pirati zbrali okrog tisoč petsto podpisov. »Tega smo se pravzaprav lotili predvsem informativno, da malo spoznamo ljudi. In smo potem kaj hitro ugotovili, da je pri fizičnem zbiranju podpisov za konopljo daleč največji problem, da nimamo dovolj zbiralcev in dovolj podlog.«

Kje bi lahko dobili smolo ceneje? Po tem so postali samo še bolj prepričani, da je množična raba konoplje pri nas javna skrivnost. In da ima morda celo najvišjo podporo med starejšimi. »Prvega maja smo zbirali podpise na Rožniku, pa smo jih precej več zbrali zjutraj naslednjega dne kot zvečer med razposajeno množico mladih. Naslednje jutro so nam upokojenci stali v vrsti, v njej jih je stalo tudi po deset naenkrat. In nekje polovica nas je vprašala, ali vemo, kje bi se dalo smolo dobiti kaj ceneje.«

Po vseh napovedih bi moral biti predlog zakona vložen najkasneje na začetku marca. Pirati nameravajo storiti vse, da se bo o njem odločalo že v tem mandatu. Vse parlamentarne stranke bodo v primeru odtegnitve podpore tako morale jasno utemeljiti svoje razloge. In prav res bo zanimivo opazovati, ali bo kateri slučajno neslo kaj dlje od običajne provincionalne nevednosti in najcenejšega možnega moraliziranja.

»Konoplja pri nas ni legalizirana samo zato, ker se PR oddelki strank še niso zavedeli, kako visoka je podpora med populacijo,« je neposreden Rok Andrée. »Še enkrat: višek ironije bo, če se bo spravil predlogu zakona nasprotovati, recimo, Desus. Težava je v tem, da ima zagovornik legalizacije pri nas še vedno neki pavšalen imidž zadetka, ki se pač hoče legalno zadevati. Naša naloga je, da politikom pomagamo doumeti, da preprosto ni tako. Potem pa poskrbeti, da vse skupaj ne postane samo še ena korporativna zgodba. In da bo družba iz nje potegnila kar največ!«