nusa_derenda Odkrito.si

Nuša Derenda s strtim srcem

horoskop Svet24.si

Horoskop za sredo, 22. avgusta

Kozarec vode Petisvet

Enostavna metoda, ki vam lahko čez noč ...

Kolinda Grabar-Kitarović Svet24.si

Klara na rojstni dan povabila hrvaško ...

Danijela Martinović Svet24.si

Imata Danijela in Grašo res hude težave v zvezi?

Justin Bieber Najstnica.si

To je Bieberjev dojenček

Giorgos Parasiris; Savina Atai Njena.si

Savina Atai se je poročila

Nasveti

Osvežimo se s fermentiranimi napitki

Fermentiranje je vse bolj priljubljena metoda priprave hrane. Poznamo pa tudi mnogo fermentiranih napitkov, ki bodo še kako prijetno osvežili v prihajajočih toplih dneh. Pripravimo jih lahko doma. Da pa začetek ne bo preveč zapleten, smo za nekaj nasvetov povprašali Škotinjo Rachel Mulligan, katere knjiga Fermentirajmo je hkrati izšla v angleškem in slovenskem jeziku.

Avtor:

(mh)

Značke:

Da pa začetek ne bo preveč zapleten, smo za nekaj nasvetov povprašali Škotinjo Rachel Mulligan, katere knjiga Fermentirajmo je hkrati izšla v angleškem in slovenskem jeziku.

Kot je v uvodu knjige zapisala avtorica, so bila prva fermentirana živila v zgodovini človeške prehrane prav pijače, natančneje alkoholne pijače. Prve so varili že v neolitiku, se pravi 7000 let pred našim štetjem, na Kitajskem. V Afriki je bilo v prazgodovini poznano sirkovo pivo, ki ga še vedno varijo. Med najpogostejše fermentirane pijače spadajo pivo, vino, jabolčnik in seveda tudi žgane pijače. »Obstaja tudi cela vrsta pijač, ki ne vsebuje alkohola. No, vsaj večina ne, še vedno pa ga lahko pri fermentaciji nekaj nastane,« je razložila Rachel Mulligan in dodala, da med najbolj poznane brezalkoholne fermente spadata mlečni in vodni kefir, sadni kvas in tepache, fermentirana pijača, narejena iz ananasove lupine.

Za fermentirane pijače velja, da so ne le okusne, temveč tudi izboljšujejo zdravje. »Z vključevanjem brezalkoholnih ali nizkoalkoholnih pijač, kot je, na primer, mlečni kefir, v našo prehrano zaužijemo veliko količino dobrodejnih mikrobov ter s tem pomagamo pri vzdrževanju zdravega črevesa. Večja ko je količina dobrodejnih mikrobov v črevesju, bolj se bo zmanjšala populacija mikrobov, ki so za nas škodljivi, s tem pa se bo izboljšal naš imunski sistem in seveda tudi počutje. Fermentirane pijače hkrati vsebujejo več hranilnih snovi in so lažje prebavljive kot njihove nefermentirane različice,« je razložila avtorica.

Eliksir mladosti in vodni kefir

Med fermentiranimi pijačami, opisanimi v njeni knjigi, sta še posebno zanimiva rejuvelac in vodni kefir. Za prvega velja, da ga imenujejo kar eliksir mladosti. »Menim, da moramo biti pazljivi s poimenovanji, kot je eliksir mladosti,« je bila rahlo skeptična Rachel Mulligan. »Res pa je, da je rejuvelac čudovita osvežilna in hranilna pijača. Pripravimo ga s fermentiranjem zrn žit in nepravih žit, kot je kvinoja. Za pripravo potrebujemo nekoliko več časa, ker moramo počakati, da zrna začnejo kaliti, saj se s tem poveča količina hranilnih snovi. Rejuvelac naj bi pomagal pri najrazličnejših vnetnih stanjih in izboljšal zdravje kože. Seveda pa vsebuje tudi veliko probiotikov.«

V nasprotju z mlečnim kefirjem, ki je pri nas zelo razširjen, je vodni kefir manj poznan. Tudi zanj potrebujemo začetno kulturo, ki jo lahko kupimo na spletu ali v trgovinah z zdravo prehrano. Razlika med mlečnim in vodnim kefirjem je po besedah avtorice ta, da »zrna vodnega kefirja potrebujejo za svoj obstoj sladkano vodo, zrna mlečnega kefirja pa mleko, saj vodni in mlečni kefir vsebujeta povsem drugačne skupine bakterij in kvasovk.« Priporoča, da če nameravamo zrna vodnega kefirja hraniti dlje, jim lahko zagotovimo še nekoliko več mineralnih snovi, in sicer tako, da v vodo dodamo pest rozin in ščepec soli.

Napake pri fermentiranju

Mnogi pa se kljub temu, da vedo, da so fermentirane pijače zdrave, nekako bojijo lotiti fermentacije. Po mnenju Rachel Mulligan je najpogostejša napaka, ki jih delamo pri pripravi mlečnega in vodnega kefirja, da pustimo kefirjeva zrna predolgo v mleku oziroma vodi: »To pomeni, da začne zrnom zmanjkovati hranilnih snovi, mlečni oziroma vodni kefir se postopoma oddvojita od zrn, okus pa postane prekisel. Pri pripravi pijače tepache pa moramo resnično paziti, da uporabljamo le res svež ananas, saj se lahko na lupini starejših sadežev skriva plesen, ki bo pokvarila ferment.« Pazljivi moramo biti tudi pri uživanju fermentiranih pijač: »Priporočljivo je, da večino brezalkoholnih fermentov popijemo v nekaj dneh, čeprav jih večina ostane sveža približno teden dni. Načeloma je pravilo povsem preprosto: če pijača prijetno diši, jo lahko uživamo. Seveda pa velja tudi za fermentirane pijače enako kot za vse druge vrste fermentiranih jedi, torej, če opazimo plesen, pijačo zavržemo. Enako naredimo, tudi če pijača nima prijetnega vonja.«

Ne glede na to ni zadržkov, da ne bi pijača letošnje tople pomladi postalo ingverjevo pivo. »Čudovito je v najrazličnejših brezalkoholnih, pa tudi alkoholnih koktajlih, torej pravi zmagovalec,« je priporočila škotska strokovnjakinja za fermentiranje. 

Več v Zarji št. 18, 30.4.2018