Mnenja

Srečni, da smo srečni

Oni dan so objavili rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki vzhičeno poroča, da smo Slovenci srečnejši. Ne za kozolce prevračat ekstatično srečni, vsekakor pa srečnejši, kot smo bili, ko so nam leta 2014 nazadnje merili srečo. S stanjem v deželi je zadovoljnih 22 odstotkov ljudi, kar ni strašansko veliko, je pa štirikrat več kot pred štirimi leti. Nezadovoljnih je sicer kar 47 odstotkov Slovencev, ampak upoštevajte, da je to skoraj pol manj kot leta 2014. Oh, in delež zelo srečnih je prvič večji od deleža tistih, ki so prepričani, da niso srečni, niti malo.

Ampak Ogledalo je delalo anketo na majhnem vzorcu dobrih 500 Slovencev, pa smo šli pogledat, kaj o narodovi sreči meni Statistični urad RS, ki od leta 2012 tudi budno spremlja naše zadovoljstvo z življenjem. In smo bili takoj še srečnejši, ugotavljajo namreč, da smo med 28 članicami EU v srečnejši polovici narodov, majčkeno nad povprečjem. Pa čeprav smo letos kar nekako pozabili praznovati mednarodni dan sreče, ki je šel 20. marca skoraj neopažen mimo.

Ampak kaj je sploh sreča? »Meglen koncept,« priznava Wikipedia, SURS pa razloži, da »pogojev za občutek sreče ne ustvarjajo le blaginja v državi niti ne finančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela ipd.«. Pretežno nepresenetljivo ugotavljajo, da so zdravi zadovoljnejši od bolnih in izobraženi srečnejši od nešolanih, dijaki in študenti pa srečnejši od delovno aktivnih, zaposlenih in upokojencev. Sreča, z drugimi besedami, je torej tudi to, da pozabiš na neplačane položnice in greš na sončen travnik regratove lučke pihat.

Sreča je tudi to, da smo še vedno živi, da nevarni idiot v Beli hiši še ni pritisnil napačnega gumba. Ko smo se zjutraj zbudili, smo zagodli od ugodja ob spoznanju, da nas kopica belih dedcev z velikanskim egom in majhno pametjo še ni zapletla v novo svetovno vojno. Seveda pa se utegne to do takrat, ko boste tole brali, že temeljito spremeniti.

In nazadnje smo, z nedoločnim občutkom ugodja, pogledali, kako so nam srečo izmerili v svetovnem merilu, kam nas postavlja World Happiness Report. Podatkov za letos še ni, smo pa, po podatkih za obdobje 2015–17, na veselem 51. mestu. Seveda smo bili leta 2012, ko so srečo na svetu merili prvič, na 49. mestu, ampak slovenska sreča se kljub vsemu vzpenja, lani smo bili namreč na 62. mestu in leto pred tem še mesto niže. Potem smo, čisto iz radovednosti, šli pogledat še, kje so Sirci, pa jih na zadnjem, 156. mestu, ni, tega zasedajo Burundijci, Sirci so pa šest stopničk više, na 150. mestu. Pa se vprašaš, pri katerih Sircih so sploh merili zadovoljstvo z življenjem. Pri onih, ki jih obstreljujejo, bombardirajo in zastrupljajo s kemičnim orožjem? Pri onih, ki so obtičali v vicah v kakšnem begunskem taborišču? Ali pri onih, ki na poti v boljše življenje – ki morda ne bo nič boljše, ampak tega zdaj še ne vejo – umirajo v tujih morjih, v tujih rekah?

Mi smo pa srečni, da smo srečni.

Srečni, da smo živi. Gremo pihat regratove lučke. 

Zarja št. 16, 17.4.2018