nusa_derenda Odkrito.si

Nuša Derenda s strtim srcem

horoskop Svet24.si

Horoskop za sredo, 22. avgusta

Kozarec vode Petisvet

Enostavna metoda, ki vam lahko čez noč ...

Kolinda Grabar-Kitarović Svet24.si

Klara na rojstni dan povabila hrvaško ...

Danijela Martinović Svet24.si

Imata Danijela in Grašo res hude težave v zvezi?

Justin Bieber Najstnica.si

To je Bieberjev dojenček

Giorgos Parasiris; Savina Atai Njena.si

Savina Atai se je poročila

Mnenja

Sneg v Sahari, paradižnik na Antarktiki!?

Že vse od novembra na moji zelenici cvetijo trobentice.

Avtor:

Majda Juvan

Značke:

Teloh se je tudi razprl, mačehe, tiste drobnocvetne, ki sem jih posadila septembra, so v polnem razcvetu, za zvrhano mero pa so pred dnevi iz zemlje pokukali še zvončki. In vse to sredi januarja. Zunaj je bilo 10 in več stopinj, na Šmarno goro so ljudje  prihajali v kratkih rokavih. Ne le vremenske ujme po svetu, požari, orkani, poplave in plazovi vseh sort, tudi cvetje na moji zelenici mi pravi, da narava izstavlja račun.  

Saj to vemo, a kaj naj mi, sirote, oni so krivi, banda ušiva. Naj vsaj malo vrnem tistemu tam v Ameriki.

Elektrika – si jo bodo naši otroci še lahko privoščili? Na toplem smo bili. Na mizi vsakršna hrana in pijača. Vsega dovolj. Da bo le tako ostalo. A slabo kaže, smo bentili. Ta država nima pojma. Ker če bi ga imela, v svoji energetski strategiji gotovo ne bi načrtovala kurjenja premoga tja do leta 2050 in več. In gotovo ne bi razmišljala o drugem bloku JEK. In seveda ne bi sanjala o hidroelektrarnah na Muri, Soči in še kje. Pa seveda tudi vetrnic ne bi postavljala, ker pač škodijo, pobijajo, so grde … In da ne pozabim, tudi  sončnih elektrarn ne bi več subvencionirala, ker sta proizvodnja in potem recikliranje za okolje naravnost uničujoča. K vragu taka država!

Tako. Mi za našim omizjem smo problem rešili. Mi smo proti! Mi zelenih polj in modrih rek ne damo. A duh postaranega uporništva zadovoljnih konzumentov polne mize ni dolgo trajal. Ja, od kod bomo pa potem mi to elektriko, ki bo nadomestila vse fosilno in tisto, česar v Sloveniji ne maramo, dobili? Saj takrat bo že vse na elektriko. Od ogrevanja do avtomobilov in robotov?!  Kaj pa če je tudi sosedje, ki bi nam jo lahko prodali, ne bodo več imeli na pretek? Avstrijci bodo menda premog nehali kuriti že čez 15 let, jedrske pa sploh ne marajo. Bomo tako bogati, da jo bomo lahko uvozili od kod drugod? Cena elektrike naj bi se, po nastajajoči strategiji, s sedanjih 40 za megavat dvignila tudi do 190 evrov, piše v Delu! Ker nismo bili dovolj pametni, smo se sprijaznili, da nas itak takrat že dolgo več ne bo. A, res je, imamo potomce.

Le še vesolje. In smo tuhtali naprej ter prišli do drugega bloka JE Krško. Resna možnost. Pet milijard naj bi stal. Za kakšne tri TEŠ 6 torej. O. K.,  jedrska energija sodi, kar zadeva izpuste, med čistejše, a kaj ko za njo ostajajo jedrski odpadki. Nihče jih noče. V tretji svet? Ni etično! Ja kam potem? V vesolje, je rekel eden. A to pa je etično? Kaj pa vemo, kaj in kdo je tam? Skratka, tu smo obupali. Nikogar, ki bi v vesolju videl kaj več kot zvezde na nočnem nebu, ni bilo med nami.

A ker smo imeli tisti večer oči uprte daleč v prihodnost, nismo odnehali. Kaj pa hrana? Je bo čez 30 let toliko, da bo sitih takratnih10 milijard zemljanov? In smo bili spet pametni. Jasno, da je bo, saj bi že danes z zavrženo hrano lahko prehranili tri milijarde, je rekel eden! Pojma nimate, je rekel drugi, do leta 2050 bi morali zagotoviti kar 60 odstotkov več hrane in 40 odstotkov več vode! Razsolili bomo morje in obdelali več površin, je rekel najglasnejši. Ne bo šlo, je rekel tretji. Vse, kar se da obdelati, je že obdelano. Ostanejo le še pragozdovi in Antarktika! Pojma nimate!

V hrani je denar. In je nadaljeval. Edina rešitev je večja pridelava na že obstoječih poljih. Kako? S kolobarjenjem, gnojili, selekcioniranimi semeni, pod gromozanskimi pokritimi rastlinjaki (kot v španski puščavi Tabernas, od koder k nam prihaja večina zelenjave in sadja ), na hidro- in aeroponičnih rastiščih. Cevi, voda ali zrak in kemija, pa v domala aseptičnih razmerah raste kot noro. Pojma nimate, kaj zmorejo sodobne tehnologije. Ni naključje, da Bayer vedno večji del svojih raziskovalnih potencialov vlaga v to vejo svoje proizvodnje. Hrana, v njej je denar!  Kdor je bo imel veliko, bo obvladoval svet!

Dvomljivci smo spet cincali. Nekateri smo se spomnili, kako se je pred desetletji lakote v Latinski Ameriki lotil gospod, ki je lokalna semena žit zamenjal s hibridnimi. In zatem odšel še v Indijo. Bil je strašno uspešen, vse dokler se zemlja ni uprla vsakoletnemu sejanju iste monokulture. Pridelek je, navkljub kemiji, postajal vedno manjši. Tisto, kar v teoriji deluje, se v praksi pogosto sfiži. Ne, to ni to, smo se strinjali.

Veganstvo, edini odgovor? Ja, potem nam ostane pa samo še veganstvo, je bleknil nekdo. No, od tam naprej je bilo umirjenega pogovora konec. Ker je na mizi zmanjkalo pršuta, ker smo popili dovolj in je bila ura pozna, smo se raje razšli. Prijateljstvo je redka dobrina, ne gre je tvegati  z razpravo o nečem, o čemer je toliko resnic, kot je  sogovornikov.

A naključje je hotelo, da mi je že naslednji dan prišel pod roke članek iz National Geographic prav o tem. Mesa pojem bolj malo, a ga. In za kakšno mesno jed se tudi zelo potrudim. Ko kupujem in jo pripravljam. Dilem mi branje ni razblinilo, pa vendar.

Joel Burn, agronom in novinar, je napisal knjigo z naslovom Konec izobilja. V njej s podatki dokazuje, da je veganstvo edino orožje proti lakoti svetovnega prebivalstva. Ker poznam tudi nekritično zagrizenost zagovornikov veganstva, sem brala z distanco.

Umetno meso. Z žiti trenutno zagotavljamo polovico vseh za človeštvo potrebnih kalorij. Podnebne spremembe pa pridelek ogrožajo. Žita so premalo kalorična in donosna, da bi se jih splačalo gojiti v rastlinjakih. Bistveno boljše živilo je krompir. Predvsem sladki. A tudi zanj so potrebne velike površine. Lahko jih pridobimo le s sajenjem na tistih, kjer zdaj raste živinska krma. Po Burnovih podatkih je takih kar tretjina med vsemi obdelovalnimi površinami. Na petini preostalih prostih zelenih površin so pašniki. Skratka, domala polovica kmetijskih površin na Zemlji je namenjena prireji mesa. In takole za piko na i doda še podatek o »učinkovitosti« mesne hrane. Za 28 kalorij živinske krme dobimo le 1 kalorijo proteinske hrane za ljudi. Tako vsaj piše.  

A za mesojede menda še ni vse izgubljeno. V laboratorijih že »cumprajo« umetno meso. Menda je zelo okusno. Le predrago je še. En hamburger stane sto evrov.  No ja, če je lahko sir iz soje, mleko iz mandljev in veganske klobase iz vsega, kar ni meso, se verjetno da jesti tudi umetno meso.

A si mislim, da bodo tisti, ki se bodo nekoč nekje še spomnili, kako je bilo v starih časih, upravičeno bentili nad nami, ki smo pokurili vse, kar se je pokuriti dalo. Samo zato, da smo, le nekaj desetletij, imeli vsega prepolno rit.