Alter

Zakaj mi tega ni do zdaj nihče povedal?

Bogdana Herman in Žiga Tolič imata skupne vrednote, oba imata rada ljudi. Pravita, da običajno najprej pomislita, kaj lahko storita za sočloveka.

Avtor:

Edita Žugelj

Značke:

Ljudem prenašata tehnike in veščine, ki jim olajšajo življenje ter jih – ker si lahko z njimi sami pomagajo – naredijo svobodne, neodvisne, pokončne. Skupaj sta ustvarila pilatoriko®, izviren sistem, ki združuje zavestni trening uma in telesa. Ko se ljudje naučijo tehnik, ki jih lahko v trenutku rešijo bolečin, se seveda sprašujejo, zakaj jim tega do zdaj nihče ni povedal, 

Bogdana je učiteljica veščin sporazumevanja in ustvarjanja kakovostnih medsebojnih odnosov, profesorica slavistike, pesnica, raziskovalka, pevka ljudskih pesmi. Žiga je učitelj pilatesa, feldenkraisa in praktik nevrokinetične terapije, gonilna sila in idejni vodja dejavnosti v studiu Gibanica, kjer svoje znanje z velikim veseljem deli s svojimi vadečimi. Bogdanino zanimanje in delo segata od treningov mišljenja do odpravljanja komunikacijskih in organizacijskih težav, Žiga pomaga do močnejših mišic, prožnejših sklepov, gibljivih udov, manj fizičnih bolečin. Bistvo pilatorike je, da naše fizično počutje vpliva na naše misli in njihov tok, s tem pa tudi na naše komuniciranje z ljudmi, saj sta telo in um povezana ter vplivata drug na drugega. Bogdana in Žiga pri tem delu sodelujeta in se dopolnjujeta, tako kot sta med našim pogovorom drug drugemu dopolnjevala misli.

Delo v paru. Spoznala sta se, ko je Bogdana zaradi težav s sklepi iskala pomoč in je kot po naključju na televiziji videla predstavitev Žigovega studia. »Najino srečanje je bilo očitno 'nujno' in je po nekaj letih privedlo do ugotovitve, da s svojim delovanjem skrbiva za podobne stvari, zato bi lahko začela sodelovati,« pripoveduje Bogdana. Žiga se spominja, da ga je na treningih opazovala, kako se je pogovarjal z ljudmi, na kakšen način se je odzival na njihovo pritoževanje nad bolečinami. »Da bi mi pomagala, je kdaj kaj svetovala, komentirala in že zelo zgodaj preroško napovedala, da bova nekoč delala skupaj. Takrat mi še ni bilo jasno, kako bi bilo to mogoče. Z leti pa sva ugotovila, da gre pri najinem delu za eno in isto stvar.«

Bogdana: »Da delava v paru, je dokaj logično, dvojice, dvojnost velja za celo vrsto kognitivnih veščin. Tako kot pomnimo v parih, tudi mišice delajo v parih.«

Žiga: »Obstaja veliko čudovitih tehnik, ki nam lahko olajšajo življenje. Izjemno pomembno pa se mi zdi, da ljudje s tem, ko jih naučim teh tehnik, postanejo neodvisni od trenerja ali terapevta, lahko samostojno poskrbijo zase in si izboljšajo življenje. Telo je narejeno tako, da se kot sistem samo vzdržuje, in če mu pri tem vsaj malo pomagamo, nam bo brez večjih težav hvaležno služilo vsaj stoletje. To pa niso instantne kratkoročne rešitve. Na primer: vsi veliko sedimo in na to bi se morali pripraviti kot na maraton. Pri slednjem se nam zdi logično, da ne moremo kar vstati in začeti teči. Ko gre za sedenje, pa vsi mislimo, da se lahko brez posledic za sklepe usedemo za naslednjih 30 let, da znamo pravilno vstajati s stola ipd.«

Bogdana: »Ko vodiva delavnice ali treninge, me vsakič znova fascinira, kako navdušeni so ljudje nad Žigovo razlago in prikazom lažjih, boljših načinov gibanja, ki razbremenijo telo. Jaz pravzaprav delam enake stvari. Ljudem lahko pokažem, kje sem delala napake v komuniciranju, kje sem imela težave pri javnem nastopanju in kakšna je boljša pot do tega, da narediš dober vtis in si zadovoljen s sabo.«

Kako postanemo pokončni in dostojanstveni. Kot pove Žiga, Bogdana pogosto omenja zavestno komuniciranje, je pa prav tako pomembno zavestno sedenje, zavestno premikanje, ko razmišljaš, kako nekaj narediš, kaj se ob tem dogaja s tvojim telesom. »Za razbremenitev in prenehanje bolečin potrebuješ samo trenutek. Ko to ozavestiš in se naučiš pravilnega ravnanja, je popolnoma preprosto. Ljudje od najmlajših do najstarejših se sprašujejo, zakaj jim tega ni prej nihče povedal in pokazal. Pred kratkim sem na tečaju teka na smučeh ženski, ki so jo zelo bolela ramena, ker ni uporabljala hrbtnih mišic, v pol minute razložil, kaj mora storiti, in so bolečine takoj popustile. Marsikaj sicer lahko preberemo na spletu, a pomembna je praktična uporaba v različnih položajih.«

Bogdana: »Pri tem je najpomembnejša prav beseda 'zavestno, ozaveščeno'. Preden nam pravi način ne preide v podzavest, moramo misliti na to, kako nekaj delamo, tudi ko gre za formalno komuniciranje. Kako na primer sodelavcu, nadrejenemu ali sorodniku izraziti nestrinjanje, ne da ga prizadeneš ali užališ? Danes je to lahko že razlog, da te odpustijo, čeprav ti tega ne povedo v obraz. Skratka, zavestno je treba komunicirati, zavestno se gibati, opazovati svoje telo, čuvati ga, čuvati osebno dostojanstvo, tudi v gibanju … Tu govoriva o pokončnem človeku – kar ne pomeni zgolj vzravnane drže, ampak tudi, da ga ne spodseka vsaka kruta beseda ali težko stanje. To je človek, ki zdrži napore, če ve, kam gre. Ko delava z ljudmi, je vedno dobro vedeti, kaj bi kdo rad dosegel v komuniciranju s seboj in z drugimi, kako si predstavlja sebe ali skupino ljudi, ki jih vodi. Zato je najin program vsakič drugačen, tako za vsakega posameznika kot za skupino.« 

10 minut zavestnega gibanja na dan. Kot pravita Bogdana in Žiga, veliko delata tudi z ljudmi, ki so v stresu, so napeti in plitvo dihajo. Do tega pride, ko trebušna prepona ne deluje pravilno, kar se danes dogaja trem četrtinam ljudi, in nastane kronična zakrčenosti, razloži Žiga. Ker s trebušno prepono ne dihamo pravilno, smo lahko v stresu še po 14 dneh dopusta. Kdor se nauči pravilno sprostiti trebušno prepono in globoko zadihati, ima lahko »počitnice« takoj, ne glede na stanje, poudari. Žiga predlaga, da si vsak dan vzamemo deset minut za zavestno gibanje, ko se zavedamo, kaj delamo, potem pa še vsako uro sprostimo trebušno prepono. To v možganih povzroči, da začne telo delovati bolj optimalno, ne da bi morali o tem ves čas razmišljati. Telo je namreč narejeno za telebane, za njegovo delovanje ne potrebujemo izobrazbe, le gibanje. Sodobni človek pa preveč sedi, zato mora poseči po dodatnih ukrepih. Ko se na primer nauči, kako pravilno vstati iz počepa, to potem samodejno uporabi v različnih položajih.

Več v Zarji št. 9, 27. 2. 2018.