Alter

Včasih se mi zdi, da zdravijo izvide

ZAKAJ SMO "ZAPUSTILI" URADNO MEDICINO: zdravnica Darinka Strmole (1)

Avtor:

Katja Božič

Značke:

Kako zelo pomembna je povezanost telesnega in duševnega dobrega počutja, se je zdravnica Darinka Strmole prepričala med različnimi izobraževanji, predvsem pa z lastnimi izkušnjami. Ko je po skoraj petindvajsetih letih zapustila službo v šolskem dispanzerju zdravstvenega doma, se je hkrati odločila zapustiti tudi sistem, ki zdravnikom ni dovoljeval uporabe drugih metod in znanj, čeprav bi lahko pomagale pri zdravljenju. V številnih državah je to namreč povsem običajno.»Kolegi na mednarodnih srečanjih se vedno čudijo, zakaj sem se kot zdravnica morala odločiti samo za eno metodo, ne smem pa kombinirati metod uradne in tradicionalne medicine,« pravi v upanju, da se bo tudi pri nas na tem področju kmalu kaj spremenilo. Pred sedmimi leti je v Trebnjem odprla svojo ordinacijo za celostno zdravljenje, v njej se posveča zdravljenju z bioresonanco, izvaja družinsko in partnersko psihoterapijo ter si nabira znanje o ajurvedi.

23.05.2017, Katja Božič | Foto: Šimen Zupančič

Kako si pri pomoči pacientom pomagate s povezovanjem tradicionalne in klasične medicine?

Na medicinski fakulteti sem dobila veliko znanja, na katerem temelji tako imenovana klasična medicina, ki jo imenujejo tudi zahodna, moderna, na dokazih temelječa, uradna medicina … Več kot dvajset let sem delala kot zdravnica v šolskem dispanzerju, si na podiplomskih izobraževanjih nabirala nove izkušnje in spoznanja ter jih prenašala v vsakdanje delo z bolniki. Zdaj pa že več let delam v svoji posvetovalnici z bioresonanco zunaj zdravstvenega sistema. Ko sem pred leti dala odpoved v zdravstvenem domu, kjer sem bila zaposlena, sem se morala odločiti: ali delati samo po doktrinah uradne medicine ali pa oditi iz sistema, ki zdravnikom ni dovoljeval uporabe drugih metod in znanj, kot so na primer ajurveda, homeopatija, TKM, bioresonanca, pa čeprav bi po zdravnikovem mnenju in znanju lahko pomagala pri zdravljenju bolnika ali bolezni. Zdaj seveda povezujem in uporabljam vsa znanja, ki sem jih pridobila skozi leta izobraževanj in z izkušnjami, le da ne morem pisati receptov za konvencionalna zdravila ali napotnic za preiskave. Še vedno pa si pri diagnozi in svetovanju pomagam s kliničnim pregledom bolnika, rezultate svojih testiranj preverjam ali pa primerjam z rezultati laboratorijskih preiskav, ki jih bolniki morda prinesejo s seboj. Svojim bolnikom svetujem, da resno upoštevajo tudi navodila svojega osebnega zdravnika in mu, če je le mogoče, povedo, da hodijo še na bioresonanco ter se tudi po mojih navodilih trudijo za čimprejšnje okrevanje. Seveda pa se zavedam mej. Kadar sta ajurveda in bioresonanca premalo, je za zdravljenje potrebno ukrepanje klasične medicine s farmacevtskimi zdravili ali zdravniškimi posegi.

Zakaj ste sploh začeli raziskovati tradicionalne oblike zdravljenja?

Dolga leta sem bila zelo prepričana o pravilnosti doktrin zdravljenja klasične medicine in sem jim dosledno sledila. Brez razmišljanja ali dvomov, saj je bilo tako preprosteje in za zdravnika varneje. Z izkušnjami, ki sem jih pridobila skozi leta, pa sem ugotavljala, da se doktrine nenadoma spremenijo, zato nekaj, kar je bilo do danes priporočeno kot dobro in nujno zdravilo, postane čez noč nevarno in nesprejemljivo. V dveh desetletjih so se tudi kakšna druga priporočila za nekaj let diametralno spremenila, potem pa se je pa spet uveljavilo staro načelo. Tako sem spoznala, da je pri novostih, novih zdravilih bolje biti previden in da je pomembno prilagoditi način zdravljenja bolniku in ne (le) bolezni. Že na fakulteti mi je bila izjemno všeč klinična propedevtika, veda, ki uči, kako opazovati bolnika in vrednotiti znake in spremembe na telesu ter jih povezovati z vzroki in morebitnimi boleznimi. Večkrat sem ugotavljala, da bolniki veliko prej tožijo zaradi težav, kot sem jih lahko potrdila z običajnim kliničnim pregledom, laboratorijskimi izvidi ali preiskovalnimi metodami. Pogosto so težave prešle, včasih pa so se čez čas laboratorijski izvidi nepričakovano poslabšali ali pa se je tudi v kliničnem statusu potrdilo, da se je bolezen skrito razvijala. Zelo me je zanimalo, kako bi lahko čim prej prepoznala, ali se že dogaja resno bolezensko stanje, oziroma kako preprečiti, da se to ne bi zgodilo. Veliko odgovorov in veščin sem pridobila med triletnim študijem osnov ajurvede. Zelo sem vesela, da sem imela možnost pokukati v izjemno zanimiv način razumevanja človeka in razvoja bolezni in preventive. Istočasno sem se poglabljala v ozadje delovanja na telo z bioresonanaco, ki uporablja veliko izhodišč tradicionalne kitajske medicine v povezavi s sodobno fiziko in tehnologijo, in se učila delati z njo. Prav uživala sem, ko sem vlekla vzporednice med znanji tradicionalnih medicin in sodobno fiziologijo in patofiziologijo – kot bi se sestavljal mozaik.

Več v Zarji, 30.5.2017